Prosim za nasvet, kako je pravilno oziroma bolje: bitiodrešen bolezni ali bitiodrešen od bolezni. Podobno me zanima za svoboden/osvobojen bolezni ali svoboden/osvobojen od bolezni.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Predložni ali nepredložni rodilnik: »biti odrešen« ali »biti odrešen od«
Jezikovna
Kaj je bolje: »biti odporen proti« ali »biti odporen na«?
Kaj je prav: odporen na kot npr. v povedi Les je odporen na glive razkrojevalke. ali odporen proti, poved bi se v tem primeru glasila Les je odporen proti glivam razkrojevalkam. Enako velja za zvezi Odpornost na in Odpornost proti. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z lektoriranjem (sicer s strokovnim, vsebinskim, a ob tem skušam skrbeti tudi za čim lepši jezik) diplomskih nalog študentov in zelo vztrajno uporabljajo Odporen na in Odpornost na. Mislim da to ni prav, tudi SSKJ govori le o zvezi s predlogom proti, razen v enem primeru, ko govori o odpornosti na upogib. Sicer pa zvezo odpornost na uporabljajo vsepovsod, še posebej pogosto v oglasih v medijih, npr. Naša streha je zanesljivo odporna na točo.
Jezikovna
Frazem »biti za leseno žlico«
Na Vas se obračam z vprašanjem glede pravilne rabe frazema.
Katera uporaba je pravilna, da nakažeš, da je človek nenapreden: biti za leseno žlico ali biti pred lesen žlico.
Jezikovna
Vidski par glagola »biti«
Zanima me, ali je glagol biti v povedi: Bil je bledega obraza. dovršni ali nedovršni in kakšen je njegov vidski par.
Jezikovna
Kdaj povedkovo določilo določa obliko nepolnopomenskega glagola »biti« v povedku: »Naslednja postaja so Jesenice«
Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku? Primeri stavkov: Naslednja postaja so Jesenice. Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca.Mostar je bil/bilo lepo mesto.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovne izbire: »meniti« in »biti mnenja«
Je besedna zveza biti mnenja ustrezna ali je bolje uporabljati meniti?
V Pravopisu (2001) je pri iztočnici meníti napisano:
meníti neobč.: menijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; menim, da imate prav mislim;
pri iztočnici mnênje pa:
publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so
Jezikovna
Obravnava zveze pomožnega glagola »biti« + samostalnika »govor«
Zanima me, katera formulacija je pravilna (ali pa zaželena, če sta dovoljeni obe): v tej knjigi bo govor o tem ali v tej knjigi bo govora o tem?
Jezikovna
Prihodnjik glagola »biti«: bil bom / bom bil
Je bil bom pravilna oblika? Npr. Bili bomo najboljši na igrišču. Če je pravilna, zakaj je bom bil nepravilno?
Jezikovna
Si res »na slabem glasu«, če si hripav?
Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Jezikovna
To se vas ne tiče – to se vas ne bo tikalo ...
Zanima me, kako je pravilno ..., in sicer me zanima za naslednji primer: to se vas ne tiče... Kako je pravilno za prihodnjik? to se vas ne bo tičalo ali to se vas ne bo tiklo?
Jezikovna
Sopomenki: »raven« ali »nivo«?
V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.
RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/
NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334
Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnika »prijazen«
Ali je stopnjevanje pridevnika prijazen – bolj prijazen – najbolj prijazen popolnoma napačna in se ne sme uporabljati? Vsekakor se veliko bolj sliši da je nekdo najbolj prijazen kot pa najprijaznejši.
Jezikovna
Videti je (kot) ..
Ali mi lahko kdo razloži nianso med pasivom (viden je kot nesrečen; v smislu XZ ga vidi kot srečnega) in videti je srečen?
Sama menim, da je razlika v tem, da se v brezosebni rabi popolnoma zabriše agens, medtem ko je le-tega v pasivni rabi nekako mogoče identificirati. Vseeno pa mi to še ne pojasni, zakaj se v teh primerih uporablja glagol "BITI". In še: je ta tip stavkov soroden stavkov s pasivnim "SE" (se sliši, se naredi ...)?
Jezikovna
Izbira ustreznega sklona: rodilnik ali tožilnik?
Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.
1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.
2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).
Jezikovna
Kdaj uveljavljati kategorijo živosti pri neživih samostalnikih?
Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.
Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.
Jezikovna
Prislovno določilo ali predmet?
Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.
Jezikovna
Ujemanje v identifikacijskih stavkih: »Naslednja postaja so Trbovlje«
Z dijaki smo se znašli v dilemi pri naslednjem jezikovnem vprašanju.
Ali je prav: Naslednja postaja je ali so Trbovlje? Je oblika odvisna od samostalnika postaja ali Trbovlje?
Podoben primer: Tema je ali so poplave?
Jezikovna
Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
- V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
- V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
- Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
- Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
- Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
- Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
- Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
- Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
- To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
- Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
- Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
- Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
- Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).
Jezikovna
Glagoli »obstajati« in »obstati« v pravnih besedilih
Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?
Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 20
- Naslednja »
Število zadetkov: 392
Dostopnost