Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
blízuprisl., blížje in blíže (í)
1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč:
a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančneje
b) pri premikanju: priti blizu; stopiti bližje k oknu; najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje
 
prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko
2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu; čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo
3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske; mati mu je bolj blizu kot oče; umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi
4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti; mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev; tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji
SSKJ²
blízučlen. (í)
za izražanje precejšnjega približevanja določeni polni meri: tehta že blizu centa
SSKJ²
blízupredl., primernik blížje in blíže (íz rodilnikom
1. za izražanje majhne razdalje: delati blizu doma; vas blizu Metlike; stopiti bližje vrat / krogi blizu vlade / kako blizu sreče sem bil!
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti: blizu jutra, smrti; žena je blizu poroda; načrt je blizu uresničenja / brez snega je bilo do blizu božiča; blizu osmih je; mož je že blizu tridesetih
Pravopis
blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen
Pravopis
blízu2 povdk. (í) Pomlad je ~; blizu komu/čemu biti ~ očetu; biti ~ resnici; Ta dva sta si ~
Pravopis
blízu3 nepravi predl. z rod. (í)
1. mestovni prostorski sedeti ~ okna; šola ~ parka
2. časovni zaspati ~ polnoči; dnevi ~ poroda
Pravopis
blízu4 presoj. člen. (í) tehtati ~ sto kilogramov skoraj
Celotno geslo Sinonimni
blízu1 prostor. prisl.
izraža majhno prostorsko oddaljenost
SINONIMI:
nedaleč, v bližini, v okolici, ekspr. na dosegu roke, knj.izroč. streljaj daleč, knj.izroč. v bližavi, star. v obližju
GLEJ ŠE SINONIM: poleg1
GLEJ ŠE: posnetek, bližje, daleč1
Celotno geslo Sinonimni
blízu2 predl.
z rodilnikom za izražanje majhne prostorske oddaljenosti
SINONIMI:
v bližini, nedaleč od, zastar. klicaj od, knj.izroč. lučaj od, knj.izroč. streljaj od, star. v obližju
Celotno geslo Sinonimni
blízu3 člen.
GLEJ SINONIM: skoraj2
Celotno geslo Sinonimni
blízu4 povdk.
GLEJ ŠE: daleč2
Celotno geslo Etimološki
blízu prisl.
Pleteršnik
blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); prim. stsl. blizu.
Vorenc
blizu prisl.F11, accolereblisu prebivati; accumberepozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; adjacerepoleg, ali bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; adsitus, -a, -umperſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; adstituerebliẛu poſtaviti; adventarebliẛu priti, ſe perbliṡhati; allabor, allabiſem paſti, ſem perderſéti, bliṡu pertezhi, perléſti; alluo, -ereoblivati, bliṡu tezhi; cominus, et comminusod bliṡu, is bliṡhnîga; ferè, fermèṡkorai, bliṡu; fermè, ferèṡkorai, bliṡu; prim. bliže 
Vorenc
blizu predl.F5, adk', h', bliẛu, do; ad marebliẛu morja; juxtapoleg, per, bliṡu, ravn; lunulaluniza, maizina luna bliṡu mlaja; nox intempestapoṡnu bliṡu pulnozhi
Svetokriški
blizu prisl. blizu: najde jagnata bliſu ſvoje jame ǀ ſte cilu blisù Nebeſkiga Krajleſtva ǀ blisu tiga meſta Bomberg primer.> ter pravi ta kateri bode blishej ſerza Ozheta vſtrelu, leta bò krajlevuſtvu imel ǀ ali kadar bi blishei gledal presež.> sazhnejo K'njemu tezh, inu sledni je hotu nar blishej njega biti → blizi
Besedje16
blizu1 prisl. ♦ P: 12 (TT 1557, TT 1560, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
blizu2 povdk. ♦ P: 6 (TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje16
blizu3 predl. ♦ P: 7 (TT 1557, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)
Besedje16
blizu4 čl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Število zadetkov: 29