Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]
    1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
    2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej bel
bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser]
    1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
    2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
    3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor
STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz boksati - več ...
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka]
    iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica
ETIMOLOGIJA: buča
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin] ETIMOLOGIJA: bučka
búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman]
    ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko nepremišljen, naiven človek
ETIMOLOGIJA: buča
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: buča
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: buča
carving glej kárving
čajóta čajóte samostalnik ženskega spola [čajóta]
    1. buči podobna rastlina vzpenjavka z manjšimi, navadno bodičastimi plodovi, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Sechium edule
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. chayote, nem. Chayote) iz špan. chayote, to pa iz nahuatl chayotli, prvotno ‛bodeča buča’
féta1 féte samostalnik ženskega spola [féta]
    mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije; SINONIMI: feta sir
STALNE ZVEZE: feta sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek ngr. féta iz it. fetta ‛rezina’
gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran]
    ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: gratinirati
guacamole guacamola samostalnik moškega spola [gvakamóle]
    1. omaka, pomaka iz avokada, čilija, paradižnika, čebule, začimb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. in amer. špan. guacamole iz nahuatl ahuacamolli, iz avokado + molli ‛omaka’
hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]
    1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: jajce
jojóba jojóbe samostalnik ženskega spola [jojóba]
    1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis
      1.1. plodovi tega grma
      1.2. olje, vosek iz plodov tega grma
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jojoba in meh. špan. jojoba iz nekega indijanskega jezika
kabúki kabúkija samostalnik moškega spola [kabúki]
    1. iz gledališke umetnosti japonsko gledališče, v katerem igralci s petjem, glasbo, plesom stilizirano uprizarjajo zgodovinske ali vsakdanje dogodke
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., nem. Kabuki iz jap. kabuki iz ka ‛pesem’ + bu ‛ples’ + ki ‛umetnost, veščina’
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]
    vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
kárving kárvinga; tudi carving samostalnik moškega spola [kárvink kárvinga]
    1. smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost
ETIMOLOGIJA: carving
Število zadetkov: 31