Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Celotno geslo ePravopis
Celovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celovca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na avstrijskem Koroškem
v prenesenem pomenu športni klub iz Celovca
IZGOVOR: [celôvǝc], rodilnik [celôu̯ca]
BESEDOTVORJE: Celovčan, Celovčanka, Celovčanov, Celovčankin, celovški
Pravopis
Celôvec -vca m s -em zem. i. (ó) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~u
celôvški -a -o (ȏ)
Celôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Celôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Celotno geslo Pohlin
Celovec [celọ̑vǝc] samostalnik moškega spola

koroško mesto Celovec

Celotno geslo ePravopis
Celovška cesta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celovške ceste samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ime več ulic
IZGOVOR: [celôu̯ška césta], rodilnik [celôu̯ške céste]
PRIMERJAJ: celovški
Celotno geslo ePravopis
Celovška kotlina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celovške kotline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kotlina na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [celôu̯ška kotlína], rodilnik [celôu̯ške kotlíne]
BESEDOTVORJE: celovškokotlinski
PRIMERJAJ: celovški
Celotno geslo ePravopis
Celovška špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celovške špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
v prenesenem pomenu stena Celovške špice
IZGOVOR: [celôu̯ška špíca], rodilnik [celôu̯ške špíce]
PRIMERJAJ: celovški
Celotno geslo ePravopis
celovški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
celovška celovško pridevnik
IZGOVOR: [celôu̯ški]
Celotno geslo ePravopis
Celovški rokopis
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celovškega rokopisa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
slovenski slovstveni spomenik
IZGOVOR: [celôu̯ški rokopís], rodilnik [celôu̯škega rokopísa]
Jezikovna
Dvojezičnost v elektronskem podpisu

Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:

Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director

Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director

Vorenc
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žprimula gouzheze Scop. [293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
Jezikovna
Imeni »Osojščica« in »Mokrine« v slovenskem pravopisu

Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?

Jezikovna
Izjeme pri domačenju krajevnih imen

Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?

Celotno geslo ePravopis
Jermanova vrata
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jermanovih vrat množinska samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za Kamniško sedlo
IZGOVOR: [jêrmanova u̯ráta], rodilnik [jêrmanovih u̯rát] in [jêrmanova vráta], rodilnik [jêrmanovih vrát]
PRIMERJAJ: Kamniško sedlo
Jezikovna
Kako v knjižnem jeziku poimenovati ribo »Thunnus thynnus«: »tun«, »tuna« ali »ton«?

Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.

Celotno geslo Frazemi
kórbica Frazemi s sestavino kórbica:
dáti kómu kórbico
Vorenc
medček (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mF2, euphorbia, vel euphorbiummedzhek Scopoli; tithymalus, -li medzhek Scopoli [434: Euphorbia, Tithymalus. Carniol. Meitſek; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. – Meitſek, medzhek je pokvarjeno ime za mleček, kakor imenuje rastlino Euphorbia Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 243: mlečnik, mleček; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 758, ima ime mleček kar za enaindvajset rastlinskih vrst.]
SSKJ²
mejník -a m (í)
1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič)
// obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti
2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik; rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju
3. knjiž. določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti
Celotno geslo Frazemi
mìš Frazemi s sestavino mìš:
glédati kàkor mìš iz móke, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se slépe míši [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], lovíti slépe míši, móker kot mìš, ne tìč ne mìš, réven kot cerkvéna mìš, tíh kot mìš, tího kot mìš, ubóg kot cerkvéna mìš
Celotno geslo Frazemi
nìč Frazemi s sestavino nìč:
ígra na vsè ali nìč, igráti na vsè ali nìč, íti na vsè ali nìč, na vsè ali nìč, prepírati se za prázen nìč, príti na nìč, sesúti se v nìč, za nìč na svétu, zaigráti na vsè ali nìč
Število zadetkov: 27