Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● 
ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se
    dajáti se tudi dájati se ekspr.
    bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; vojaki se dajejo s sovražnikom; z noži sta se dajala
     
    šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
    // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
    // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
    dajajóč -a -e:
    pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
Pravopis
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
Celotno geslo Sinonimni
dajáti dájem nedov.
1.
komu kaj delati, povzročati, da prehaja kaj k drugemu, da kdo kaj dobi
SINONIMI:
zastar. deležiti, knj.izroč. izročati, publ. nuditi, zastar. nujati, star. podajati2, zastar. podavati, ekspr. ponujati, publ. posredovati, nar. talati, zastar. tegniti
2.
komu kaj delati, da lahko kdo s čim razpolaga
SINONIMI:
knj.izroč. dodeljevati, knj.izroč. nuditi, zastar. podavati, knj.izroč. podeljevati
3.
kaj delati, povzročati, da se pojavi kaka lastnost, stanje
SINONIMI:
zastar. podajati2, ekspr. prinašati, ekspr. vdihati2, ekspr. vdihavati
4.
kaj ustvarjati, omogočati kaj kot posledico določene lastnosti, sposobnosti, dejavnosti
SINONIMI:
publ. nuditi, zastar. nujati, ekspr. ponujati, ekspr. prinašati
5.
kaj delati, da pride kaj na določeno mesto
SINONIMI:
star. devati, star. stavljati
Celotno geslo Vezljivostni G
dajáti -dájem nedovršni glagol, glagol ravnanja

glej dáti
11.
knjižno pogovornočustvenostnonavadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj
Želodec ga /kar preveč/ daje.
11.1.
v čem/ kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovornočustvenostnonavadno v 3. osebiv oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.
Celotno geslo Frazemi
dajáti Frazemi s sestavino dajáti:
dajáti [částno] besédo [kómu], dajáti kàj na brádo, dajáti kàj na svêtlo, dajáti na krédo, dajáti [právi] tón čému, dajáti svój pečát čému, dajáti v ísti kòš, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, kričáti, kot bi dajáli kóga iz kóže, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže
Celotno geslo Etimološki
dajáti1 dájem nedov.
Celotno geslo Etimološki
dájati2 – glej dáti
Pleteršnik
dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
Celotno geslo Pohlin
dajati [dajáti dájem] in [dájam] nedovršni glagol

dajati, prispevati

Vorenc
dajati nedov.F55, adinderenotar dajati; aromatizareleip dúh od ſebe dajati; benedicereẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati; corrumpere donismitta dajati, ṡamititi; cyathiſsarenatakati, pyti dajati; dataredajati, ob enim dati; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; horrisonus, -a, -umkar daje enu groṡovitu ſhumenîe; illustranskar ſvitlobo daje; inspirarenadahniti, notar dajati, notar pihati; intervomerev'meis bluvati, zhes dajati; largiriobilnu dati, dajati; munificaredary, ali ſhenkinge dajati; nauseam faceregnuſobo dajati; olerediſhati, dúh dajati; operarium vinumdélovṡku vinu, kateru ſe délovzem daje; opima praedianuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; prodigus, -aeriskateri danarje nevnuznu vunkai daje, inu ṡapraula; roboraremúzh dajati; vomitarevſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Svetokriški
dajati -am/-em nedov. dajati: na pusodo dajati nedol. ǀ tvojmu ſoſedu ſlatke beſſede daiash 2. ed. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal del. ed. m ſvoim shuleriom ǀ nej debele koſtij na mejſti meſſa daial del. ed. m ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati ǀ Nebu … shkodlive rezhy nebo meni doli daialu del. ed. s ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali del. mn. m ǀ greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli del. mn. m ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila, ter obilne almoshne ſo ij daiale del. mn. ž dajati se delati se, vršiti se: v' Tempelni, v' veshi Boshy ſe pohujshaine daia 3. ed. noter dajati navajati, nagovarjati, nakazovati: hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne misly noter daje 3. ed. srce dajati opogumljati: Gdu vaſs trashta, inu ſerze daja 3. ed., kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati
Besedje16
dajati glag. nedov. ♦ P: 43 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
dajati
Zadrečki
dajati nd.
Celotno geslo Kostelski
dajatiˈdavat -an in ˈdajat ˈdaːjen nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
dajáti na -dájem na nedovršni glagol, glagol ravnanja

glej dáti na
Bovški
dajati okoli
Celotno geslo Sinonimni
dajáti se dájem se nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
dajáti se -dájem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovornočustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.
Celotno geslo Frazemi
dajáti se Frazemi s sestavino dajáti se:
dajáti se v zobé kómu
Število zadetkov: 22