Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
- Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
- Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Namenilnik ali nedoločnik za glagolom »dati« (2)
Jezikovna
Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Jezikovna
Namenilnik za glagolom »dati«
V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?
Jaz grem samo dat perilo prat(i).
Jezikovna
Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik ob glagolih »dati« in »imeti«
Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imeti – Imam ljubezni, kolikor hočem.)
Jezikovna
Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«
Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke
Jezikovna
Raba narekovaja v navedku
Katero obliko narekovajev je najprimerneje uporabiti v besedilu, enojno ali dvojno, kadar navajamo ponazarjalno gradivo (npr. v povedi »Beseda »harmonikaš« je hrvatizem, zato je smotrno dati prednost besedi 'harmonikar'.«)?
Jezikovna
Seznam vseh glagolov premikanja
Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.
Jezikovna
Spreganje glagola »zadeti«
Vse pogosteje opažam, da se glagol zadeti v ustnih in tudi pisnih besedilih, predvsem v medijih, sprega: zadanem, zadaneš, zadane … Se je pri spregatvi tega glagola kaj spremenilo, saj sem tak zapis prebrala tudi v knjigi priznanega jezikoslovca? Včasih smo spregali: zadene, zadeneš, zadene ...
Jezikovna
Utemeljitev zapisa »vmavčiti«
Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.
Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?
Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!
Lep pozdrav, pred. Franc Rojko
Jezikovna
Delni rodilnik v nicejski veroizpovedi
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna
Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Jezikovna
Kdaj sklop -st- zapisati kot -št-?
Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.
Jezikovna
Razlike v zapisu »oddelek«, toda »odojek«
Zanima me, zakaj se oddelek piše z dvema d, po drugi strani pa je odojek z enim?
Jezikovna
Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?
Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.
Jezikovna
Dan »žena« ali dan »žensk«?
Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?
Jezikovna
Deljenje besede »Schiller«
V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.
Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?
Jezikovna
Facebookov »všeček«
Ali stroka odobrava besedo všeček, ki se je namreč "prijela" kakor posledica množične uporabe angleške besede like iz družbenega omrežja Facebook?
Jezikovna
Je olje »čijino« ali »čijevo«, »kvinojino« ali »kvinojevo« ...?
Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.
(čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)
Jezikovna
Kako opisati nastavitve zvoka?
Katera besedna zveza/poved je ustrezna? Kontekst:
- nastaviti zvok
- zmanjšaj zvok/ povečaj zvok?
- Nastavi (na) tišje! Daj bolj potiho!
- Nič ne slišim, daj bolj (na??) glasno?
So vezave z glagolom daj sploh ustrezne?
Jezikovna
Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost