Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
 
star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.
    1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e:
    ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o:
    beljena preja; po starem beljene hiše
SSKJ²
bražíljka -e ž (ȋ)
1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis: deblo bražiljke
2. rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani z bražiljko
SSKJ²
brúno -a s (ū)
na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta
// nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov)
● 
bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
SSKJ²
dêbelce -a [debəlces (ē)
manjšalnica od deblo: drobno smrekovo debelce
SSKJ²
debeléti -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. debeliti se: deblo raste v višino, hkrati pa debeli; spodnja ustnica mu je debelela
SSKJ²
dêbeln -a -o [debələn in debəlnprid. (ē)
nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
SSKJ²
dêbelski -a -o [debəlskiprid. (ē)
nanašajoč se na deblo 3: debelski zlog
SSKJ²
deblàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima zelo razvito deblo: deblato drevje
SSKJ²
dêblo -a s (é)
1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo
2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev
3. jezikosl. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo
♦ 
anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
SSKJ²
deformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira
// spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral
    deformíran -a -o:
    deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo
SSKJ²
derúh -a m (ū)
nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov)
SSKJ²
dovájati -am nedov. (ā)
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / zastar. nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili
SSKJ²
drevésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na drevo ali drevje: drevesni vrhovi so se pripogibali v vetru; drevesna krona, krošnja, skorja; drevesna duplina; drevesno deblo / drevesni lišaj; drevesne gobe; drevesne bolezni / drevesna kirurgija veda o sanaciji poškodovanih dreves / drevesne sadike; zasaditi hitro rastoče drevesne vrste
 
agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zool. drevesne kače
SSKJ²
dŕsa -e ž ()
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● 
ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ 
agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
SSKJ²
drséti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
// lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
// drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
    drsèč -éča -e:
    mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
SSKJ²
dúplast -a -o prid. (ú)
ki ima duplino, duplo: duplasta vrba; duplasto deblo
SSKJ²
duplínast -a -o prid. (í)
poln duplin: duplinasto deblo
SSKJ²
ekscéntričen tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule
2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška
♦ 
gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica
SSKJ²
ênodêbeln -a -o [enodebələn in enodebəlnprid. (ē-ȇ)
ki ima eno deblo: enodebelno drevo
// izdolben iz enega debla: enodebelni čoln
SSKJ²
gáčast -a -o prid. (ā)
navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo
Število zadetkov: 153