Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
délo -a s (ẹ́)
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
// trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to
2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
// to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo državnega zbora; ovirati delo šole
3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu
4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
// s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine
5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo; malo delo ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo zanj pa ne presega pol minimalne plače; študentsko delo delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta; delo na črno samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov; delo na daljavo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost / iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
// s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku
7. dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● 
to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ 
ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; družbeno potrebno delo v marksistični ekonomiji povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu
Celotno geslo ePravopis
délo déla samostalnik srednjega spola
ZVEZE: praznik dela
Celotno geslo ePravopis
Délo Déla samostalnik moškega spola; stvarno ime
Celotno geslo Etimološki
dẹ́lo -a s
Celotno geslo Sinonimni
délo -a s
1.
kar se uresničuje z zavestnim uporabljanjem telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrinpojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. kšeft, star. opravek, star. opravica1, star. opravilce, star. opravilo, ekspr. početje, ekspr. posel, ekspr. trud, star. započetje
2.
kar je uresničeno z zavestnim uporabljanjem telesne ali duševne energije za nastajanje česa, zlasti na umetniškem področju
SINONIMI:
ekspr. delce, knj.izroč. kompozicija
Pravopis
délo -a s, pojm. (ẹ́)
1. ročno, umsko ~; ~ komisije; ~ pri slovarju; ~ z mladino; nagrada za življenjsko ~; iskati ~ |zaposlitev|; enota za merjenje ~a; gosp. delitev ~a
2. števn. kmečko ~; razstava baročnih del; gradbena ~a; ročno ~
3. slika je njegovo ~ |on jo je naslikal|; voziti se na ~ |v kraj zaposlitve|; knj. pog. prime za vsako ~ |vse dela|
Pravopis
Délo -a s, stvar. i. (ẹ́) |slovenski časopis|
Délov -a -o (ẹ́) ~o uredništvo
Celotno geslo Frazeološki
délo Frazemi s sestavino délo:
iméti pólne rôke déla, ne pretegniti se [pri délu], ne pretégniti se [z délom], práznik déla, Sízifovo (sízifovo) délo, užívati sadôve svôjega déla, žéti sadôve svôjega déla
Pleteršnik
dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.-C.; (menda nam. za — delj).
Prekmurski
dèlo -a s delo: eto moje delo TF 1715, 9; bi sze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; pravicsnoga dela TF 1715, 32; vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12 b; zvinejsnyim delom KŠ 1754, 9; moja dela TF 1715, 46; Dobri Dejl KŠ 1754, 6; a, po dobri delaj KŠ 1754, 82
Vorenc
delo sF106, accingere se operik'delli ſe perpraviti; activus, -a, -um, actuosus, -a, -umdelavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán k'déllu; actus, -usdjanîe, déllu, rovnanîe; effectus, -usdoperneſſenîe s'djanîam, s'dellam; fabrica ferreaiṡ ṡheléṡa déllu, kovazhku déllu; factumdéllu, djanîe; industria, -aefliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; inelaboratus, -a, -umneṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; interturbareeniga na délli motiti; labor, -orisdéllu, muja, ſhtenta; labor colonialistlaka, k'metiṡku déllu; laborem fugerenerad délati, pred dellam béṡhati; laborifer, ut laborifer homoen zhlovik s'velikim déllam obdán; laterem lavaredéllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; occupatiomuja, déllu, opravilu; ociosus, vel otiosus, -a, -umpres délla poſtopaviz; operatiodéllu, déllanîe; operosès'teṡhkim déllom; opifex, -cisantverhar, v'délli moiſter; opificium opera multa suntantverharṡkih déll je doſti, ali veliku; opus, -risdéllu, djanîe, opravilu; plumario operes'roṡhnim déllom; prosequi opuss'déllom ne odlaſhati, naprei délati; vacans, -tisklateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedélovin
Svetokriški
delo -a s delo, dejanje: vſe vaſse dellu im. ed., inu skerb je sebstojn ǀ zhe hudu je delu im. ed. lon nebode dobar ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della rod. ed. ǀ k'obenimu dellu daj. ed. bi ſe nesnala parpravit ǀ per ſvojmu dellu daj. ed. ǀ Gospudu ſe farshmaga dellu tož. ed. suojh hlapzu opraulat ǀ skuſi nashe dellù tož. ed. iszhemo ǀ Slednimu po dellu mest. ed. lon da ǀ ſledni ima oſtati v'ſvojm ſtanu, inu per ſvojm delli mest. ed., inu opravili ǀ Nad katerim nenuznim dellom or. ed. AElianus ſe je zhudil ǀ Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom or. ed., inu s' muio oblosheni ǀ s' dellam or. ed. je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ nasha della im. mn. pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ Meni ſe sdy de lete ſo dobre, pravizhne della im. mn. ǀ Kateru je sazhetik vſih dobreh del rod. mn. ǀ vera pres dobrih del rod. mn. nemore nam pomagat ǀ veliku dobrih dell rod. mn. doperneſsejo ǀ obeden tadla nenajde tuojm delam daj. mn. ǀ nespodobna della tož. mn. nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah mest. mn. tega ſvèjta
Besedje16
delo sam. s ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
delo
Zadrečki
delo1 s
Zadrečki
delo2 s
Celotno geslo Kostelski
deloˈdėːlȯ -a s
Pravo
délo -a s
Jezikovna
Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Pravo
ávtorsko délo -ega -a s
Število zadetkov: 91