Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?
Zadetki iskanja
Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.
Ali to torej nista slovenski besedi?
Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?
Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?
Nekaj primerov:
- Predstavnik se je v točki 15 obrazložitve skliceval na kontekst navedene določbe.
- Kontekst, v katerega je umeščena ta določba, poleg tega pomeni, …
- Ker so preudarki v zvezi z besedilom, kontekstom in ciljem člena 15 odločbe, na katere je bilo opozorjeno …
- Zadostnost obrazložitve je treba presojati ne samo glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.
V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.
Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?
S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.
Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?
Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.
Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.
Kaj vi menite o tem?
Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958).
Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?
Zanima me, kakšna je pomenska razlika med besednima zvezama diplomska naloga in diplomsko delo (če sploh je kakšna). Sam se pri pisanju končnega izdelka, s katerim bom diplomiral, nagibam bolj k varianti diplomska naloga, me pa vseeno zanima, kaj je ustrezneje.
Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.
Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati
Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.
Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.
Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.
Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.
V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:
- The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
- Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice
Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:
- Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice
Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.
Zakaj je v Pravopisu “začeti z delom, s poukom” publicistično? Včasih je malo okrnjen stavek, če na primer napišeš:
- Takoj sva začela najboljše živeti.
Meni se zdi bolj smiselno naslednje:
- Takoj sva začela z najboljšim življenjem.
Ali se priporoča oboje ali je eno boljše?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »