Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?
Jezikovna
Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?
Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.
Jezikovna
Členek »zgolj«
Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovne izbire: »vavčer«, »vrednotnica«, »bon«
Iz znanih razlogih se vsepovprek govori o vavčerjih. Pojavljata se tudi vrednotnica, bon. Osebno mi je vrednotnica všeč in sprašujem, ali je ustrezna sopomenka, ki bi lahko prevladala nad (po mojem mnenju) zapisno nenavadnim vavčerjem?
Jezikovna
Kdaj uporabiti trening »pri učencih« oz. trening »za učence«?
Zanima me, ali pišemo npr. Trening fonološkega zavedanja pri učencih prvega razreda ali Trening fonološkega zavedanja za učence prvega razreda? Uporabimo pri učencih ali za učence?
Jezikovna
(Ne)prehodnost naklonskih glagolov
Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovna
Ponovno o denarni enoti »lej«
O denarni enoti LEJ ste sicer lani že odgovarjali, a skrajno neprepričljivo. Ker je izvirno romunsko en LEU, mi ni jasno, kako ste prišli do LEJ-a. Po mojem skromnem mnenju gre za napačno slovenjenje besede LEI, ki pa je množinska oblika, kot npr. en tolar - 10 tolarjev. To vnaša precej zmede npr. med avtorje križank, ki se za (napačno?) rabo sklicujejo na pravopis. Bi kazalo priznati napako, ali imate kakšno logično pojasnilo?
Jezikovna
Povratno svojilni zaimek ali svojilni zaimek (2)
zavedam se, da so vprašanja o povratnem svojilnem zaimku že prežvečena tema in da najpogosteje že na daleč prepoznamo napako, ko se namesto pravilnega svoj rabi vaš (npr. v Mercatorju, ko nam avtomat reče: Vzemite vaš denar). Pa vendar: je mogoče, da je raba naš namesto svoj v povedi Vsi smo skrbniki našega jezika vendarle ustrezna, ali je povsem napačna?
Jezikovna
Prevod nove venezuelske denarne enote »Bolívar Soberano« je ...
S 4. 6. 2018 naj bi venezuelski bolívar soberano (oz. z veliko začetnico "Bolívar Soberano") zamnejal dosedanji bolívar, slednji v slovenščini tudi brez akcenta, tj. bolivar (http://www.bcv.org.ve/billetes-y-monedas/bolivar-soberano ). Zanima me, kako se bo novi denar imenoval v slovenščini: ali kar (z malo začetnico) bolívar soberano (oz. bolivar soberano) ali bomo naziv domačili (kot denimo Hrvati na http://liberal.hr/clanak.php?id=1686 ) v npr. suvereni bolivar (oz. suvereni bolívar)?
Jezikovna
Rana ura (ločilo?) zlata ura
Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?
Jezikovna
Razmerje med »ki jih« in »katere« ter mnenje o hipotezi
Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.
Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.
O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.
Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).
Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)
Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?
Jezikovna
Razmerje med »štediti« in »varčevati«
Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?
Jezikovna
Stvarna lastna imena in mala začetnica; »občina« in »sklad«
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Jezikovna
Upokojenec: kako je nastal ta genialni jezikovni zmazek?
Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?
Jezikovna
Uporaba preteklega ali sedanjega časa pri pisanju zapisnikov
Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …
Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«
Jezikovna
Vložena poved in vezljivost glagola »prispevati«
Kako pisati ločila v spodnjih primerih, predvsem vejic znotraj stavkov za citiranimi deli in pred narekovaji?
- Najlepše je začeti iskati izgovore, kot so: »Nimam denarja,« ali »Težko mi je zaslužiti.«
- Imate prav, da je trditev: »Ko bi bil lahko vedno srečen,« pretirana.
- Strokovnjaki vam bodo na primer govorili: »Bodite previdni glede razkuževanja rok,« ali »Ne izpostavljajte se pretirano v družbi drugih,« takšne zadeve.
- Lahko bi torej sklenil: Nisem dovolj dober, ker premalo znam, ali Nisem dovolj dober, ker nisem končal šole.
- Kot pravite, je za prepričanje »lepo je, da sem živ,« najprej narediti v življenju preskok.
Pa še nasvet za uporabo predloga k – je bolje z njim ali brez njega:
- Najpomembnejša dejavnost v življenju je prispevati, zato se je dobro usmeriti na dejavnost prispevka k drugim. V harmoniji lahko živimo v povezavi s prispevkom k drugim.
Jezikovna
Zaimka »ki« – »kateri«: teorija in razlika
Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost