Zadetki iskanja
Gledališče
SSKJ²
Pravo
Jezikovna
Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?
Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
SSKJ²
alternatívec -vca m (ȋ)
1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci; skupina alternativcev in pankerjev
2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci; skupina alternativcev in pankerjev
2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
Celotno geslo
Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
SSKJ²
bípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na dve strani; dvostranski: bipartitni dialog; pogajanja potekajo na bipartitni ravni
nanašajoč se na dve strani; dvostranski: bipartitni dialog; pogajanja potekajo na bipartitni ravni
Jezikovna
Citiranje Svetega pisma in dvojna pisna norma
Zanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).
Celotno geslo
Frazemi
dèska Frazemi s sestavino dèska:
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], kot odskóčna dèska [za kóga/kàj], postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], kot odskóčna dèska [za kóga/kàj], postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]
Celotno geslo
Etimološki
di- prvi člen tujih zloženk
Celotno geslo
Etimološki
dialẹ̑kt -a m
SSKJ²
dialóg -a m (ọ̑)
1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog
2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
dialọ̑g -a m
Gledališče
Celotno geslo
Vezljivostni G
dialogizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj delati kaj kot dialog
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
2.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč
/Konstruktivno/ so dialogizirali.
/Konstruktivno/ so dialogizirali.
SSKJ²
dialóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dialog: dialoški tekst; knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
nanašajoč se na dialog: dialoški tekst; knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
disociacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces; disociacijska stopnja / disociacijski monolog in notranji dialog
nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces; disociacijska stopnja / disociacijski monolog in notranji dialog
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 93
Dostopnost