divjína -e ž (í)
1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
florístični florístična florístično pridevnik [florístični]
- 1. ki je v zvezi s floristi ali floristiko 1.
Pleteršnik
odgnáti, -žénem, vb. pf. 1) wegtreiben, forttreiben; o. vjete tatove k oblastvu; abschieben; o. potepuha v domačo občino; davonjagen, vertreiben; o. divjino z lajanjem, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen (von Bäumen); vse drevje je že odgnalo.
Celotno geslo
eSSKJ
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
- 1. ki je v zvezi z opicami 1.
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
Celotno geslo
Frazemi
polítika Frazemi s sestavino polítika:
nójeva polítika, nójevska polítika, polítika môčne rôke, polítika odpŕtih vrát, polítika popúščanja, polítika síle
nójeva polítika, nójevska polítika, polítika môčne rôke, polítika odpŕtih vrát, polítika popúščanja, polítika síle
Pleteršnik
splášiti, -plȃšim, vb. pf. schrecken, scheu machen, aufscheuchen; konja s.; divjino s.; — s. se, erschrecken; scheu werden; konj se je splašil; s. se iz spanja; — (nam. vzpl-).
Število zadetkov: 6
Dostopnost