bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī)
ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E ← nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz ↑bío… + (↑)dizel
Zadetki iskanja
SNB
SSKJ
diesel ipd. gl. dizel ipd.
SSKJ
dizel -zla tudi diesel -sla [dízl] m (ī) strojn. motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo plinsko olje: delovanje dizla; neskl. pril.: dizel generator dizel s prigrajenim (električnim) generatorjem; dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; uvesti dizel-električno vleko / dizel motor dizel
SSKJ
dizelski tudi dieselski -a -o [dízl-] prid. (ī) nanašajoč se na dizel: lokomotiva na dizelski pogon / dizelsko gorivo / dizelski motor dizel
SSKJ
dizlov tudi dieslov -a -o [dízl-] prid. (ī) nanašajoč se na dizel: lokomotiva na dizlov pogon / dizlov motor dizel
SSKJ
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑)
- 1. nanašajoč se na elektriko:
- a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
- b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
- c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
- č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
- 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
- eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
SSKJ
lokomotíva -e ž (ȋ)
- 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja
♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka - 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke
Število zadetkov: 7
Dostopnost