Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
dišèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) prijetno ~
dišéči -a -e (ẹ́) ~a sol
Celotno geslo Sinonimni
dišèč -éča -e prid.
ki oddaja prijeten vonj
SINONIMI:
zastar. aromaten, knj.izroč. aromatičen, zastar. dehtiv, knj.izroč. vonljiv, knj.izroč. vonjav, knj.izroč. vonjiv
Celotno geslo Hipolit
dišeč deležnik

PRIMERJAJ: dišati

Vorenc
dišeč del.F31, acesis, -sisenu ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; ambrosiatudi enu lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; ambrosius, -a, -umlipú diſſezhi; fragranslipú diſhèzh; nardus, -di, vel spicanardusſpikanarda, lipú diſezhe roṡhe; odorifer, -ra, -rumdobru inu lipú diſhèzh; olensdiſhezhi; odorus, -a, -umdobru diſhezh; onyxen lipú diſſezhi parkil; ozymum, -mivſá ṡhlaht lipú diſſezha ṡeliṡzha; rosmarinus, -niroṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu diſezhe drevze; samsucus, -cimajarón, lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; vinum fragranslipú diſezhe vinu
Svetokriški
dišeč -a prid. dišeč: kaku velikn minie bò mogla ta lepu deshezha im. ed. ž roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha im. ed. ž G. Bogu, inu Angelom Nebeskem ratala ǀ Kakor enu reslitu lepu dishezhe im. ed. s olje ǀ sa volo nje lepu dishezhiga rod. ed. s oblazhila ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu daj. ed. s olju ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe tož. ed. s, inu v' zhiſtu gnesdu ǀ dishezhe tož. ed. s maſilu je reſlila ǀ je bila pernesla lepu diſezhe tož. ed. s maſſilu ǀ s' lepu dishezhim mest. ed. s kadilam kadili ǀ de bi tu S. Reshnu Tellu pomasale s' dobru dishezham or. ed. s maſilam ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe tož. mn. ž roſhize perneſla ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe +tož. mn. ž vejize vkupaj sbere ǀ je puſtil te ner lepshi deshezha tož. mn. s driveſſa, inu sheliszha naſſadit
Besedje16
dišeč del. ♦ P: 9 (TC 1555, TT 1557, TL 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
Celotno geslo eSSKJ16
dišeč -a -e pridevnik
1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
SSKJ²
dišáti -ím nedov. (á í)
1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši
// oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih
 
ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen
// evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni
3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto
4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš
    dišèč -éča -e:
    dišeč po kadilu; dišeče seno; prijetno dišeč dim / dišeča sol
     
    bot. dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; dišeči volčin grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti, Daphne cneorum; dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata; vrtn. dišeči grahor
Število zadetkov: 8