dôba -e ž (ó)
1. s prilastkom omejeno trajanje
a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe
b) ki je potrebno, namenjeno za kaj: delovna doba; izvolili so ga za eno mandatno dobo; poskusna doba obratovanja
c) v življenju, bivanju: moška, otroška doba / z oslabljenim pomenom v dobi pubertete v puberteti / povprečna življenjska doba ljudi; pren. življenjska doba strojev
2. navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: doba civilizacije, napredka; to je najbolj razgibana doba tega obdobja / živimo v dobi tehnike / študij prazgodovinskih dob; kultura sedanje dobe; zlata doba rimske arhitekture / duh dobe / baročna, krščanska doba; nova doba duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; v fevdalni dobi v fevdalizmu / velja za enega največjih umetnikov vseh dob vseh časov / star. tistih dob je bila to najboljša literarna revija v tistem času, takrat; do tistih dob se je o tem dogodku le malo govorilo dotistihdob; od tistih dob je preteklo že dvesto let odtistihdob
3. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: od takrat je minila le kratka doba; dolgo dobo ga že nisem videl; v dobi desetih let se marsikaj spremeni
4. zastar. starost, leta1: bil je močen človek srednje dobe
● atomska doba 20. stoletje; knjiž., ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal
♦ arheol. bronasta, kamena, železna doba; astron. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; bot. vegetacijska doba čas, ko rastlina raste in se razvija; čeb. brezpašna doba; fiz. nihajna doba čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; glasb. doba osnovna metrična enota v taktu; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; kem. razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; med. inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni; ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; pravn. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine; šol. učna doba nekdaj predpisan čas za izučitev v poklicu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
Celotno geslo
Sinonimni
dôba -e ž
GLEJ ŠE SINONIM: čas, obdobje
GLEJ ŠE: adolescenca, adolescenca, adolescenca, čas, čas, deklištvo, holocen, holocen, interglacial, interglacial, interglacial, jura, kenozoik, kreda, mena, mladeništvo, mladeništvo, otroštvo, otroštvo, paleozoik, praskupnost, razsvetljenstvo, razsvetljenstvo, rok1, starost, stoletje, večati se, trias, trias, mladost
GLEJ ŠE: adolescenca, adolescenca, adolescenca, čas, čas, deklištvo, holocen, holocen, interglacial, interglacial, interglacial, jura, kenozoik, kreda, mena, mladeništvo, mladeništvo, otroštvo, otroštvo, paleozoik, praskupnost, razsvetljenstvo, razsvetljenstvo, rok1, starost, stoletje, večati se, trias, trias, mladost
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
dóba -e ž
Pleteršnik
dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
Prekmurski
dòba tudi dóuba -e ž doba, čas: velka dôba szmrt AIP 1876, br. 6, 2; do sze dobe SM 1747, 55; v-sztároj dóbi KOJ 1848, 3; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub KŠ 1771, 36; Vnogom táli i vnougo doubo je nigda Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672
Vorenc
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
doba -e samostalnik ženskega spola
omejeno trajanje, v katerem se kaj dogaja, zgodi; SODOBNA USTREZNICA: obdobje, doba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Geologija
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna
Davki
Pravo
Geologija
Geologija
Geologija
Geografija
Pravo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 128
Dostopnost