Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SNB

Zadetki iskanja

SNB
vêlnes1 -a in wellness -a cit. [vêlnes] m (ȇ)
1. dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: Zdravilišča že ponujajo najnovejši trend – velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, povezane s fitnesom, lepotilne kure
2. center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; center dobrega počutja: Za sprostitev je šel v velnes s savnami in z vodno masažo E ← agl. wellness, prvotno 'dobro počutje', iz well 'dobro, ugodno'
    vêlnes2 -- v prid. rabi
    velneški: velnes storitev; velnes turizem; Pred kratkim so odprli velnes center z bazenom
SNB
dobromislèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́)
ki dobro, pošteno misli: dobromisleč človek; dobromisleči ljudje; Parlament bi moral biti hram pravičnosti, kajti to verjamejo ljudje, ki so nas poslali sem in tako upajo vsi dobromisleči državljani Slovenije E (↑)dôbro… + (↑)mísliti
SNB
programíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr.
načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: programirati svoje otroke; Družba, vera, družina, celo zgodovina nas programirajo – učijo nas, kaj je dobro, kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni E (↑)programírati
SNB
sponzoríranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor je sponzoriran: Pomen dobro pripravljenih prošenj se precej poudarja in sponzoriranci se zelo dobro zavedajo, da je od tega odvisen njihov uspeh pri pridobivanju sponzorjev E ↑sponzorírati
SNB
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
    béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
    oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
    béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
    skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
    béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
    zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
    béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
    snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
    béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
    stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
    béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
    smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
    béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
    pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
SNB
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)
    biolóška prideláva -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biopridelava: Kakšne so po mnenju evropske komisije možnosti za večje spodbujanje biološke pridelave hrane, pri kateri je kakovost pomembnejša od količine?
    biolóško oróžje -ega -a s (ọ̑, ọ̑)
    orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; bioorožje: prepoved biološkega orožja; jedrsko, kemično in biološko orožje; Irak je podal novo dokumentacijo o bojnih strupih in biološkem orožju
    biolóško zdravílo -ega -a s (ọ̑, í)
    zdravilo, pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni: draga biološka zdravila; nova biološka zdravila; uvajanje bioloških zdravil; Na oddelku za zdravila ugotavljajo, da je največja pomanjkljivost bioloških zdravil, da pridejo na trg prehitro, še preden so dovolj dobro raziskani njihov varnostni profil, učinkovitost in kakovost
SNB
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē)
    cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
    center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
    cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
    središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
    cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
    ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
SNB
fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
    sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom
SNB
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
    velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
    genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
    1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
    2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
    genétsko prisl. (ẹ̑)
    gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
    genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
    organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
SNB
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácija
    informacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
    omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
    informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
    družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
    informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
    velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
    informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
    razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
SNB
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
    dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju
SNB
kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ)
šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E ← agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'
    kickboxing2 -- v prid. rabi
    Tekmovalci celjskega kickboxing kluba so upravičili pričakovanja in v prvem kolu državnega prvenstva osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto | Selektor slovenske kikboksing reprezentance meni, da so nekateri tekmovalci in tekmovalke že v dobri formi, kar kaže, da so v klubih dobro izrabili pripravljalni del pred novo sezono
SNB
míselniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    míselni vzórec -ega -rca m (ȋ, ọ̄)
    skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: Še preden se lotite miselnega vzorca, se morate dobro seznaniti z učno snovjo
SNB
négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
    négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
    1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
    2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti
SNB
nivójskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
    nivójski poúk -ega -a m (ọ̑, ȗ)
    pouk učencev istega razreda, navadno 8. in 9., razdeljenih na tri skupine glede na stopnjo zahtevnosti snovi in na njihove zmožnosti dojemanja določenega predmeta: Nivojski pouk so učenci, učitelji in starši dobro sprejeli, nekaj težav je bilo z drugačnim sistemom ocenjevanja ter z merili za razvrščanje v določeno nivojsko skupino
SNB
satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    satelítski telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
    naprava, ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov: Začetne probleme s satelitskim telefonom in prenosnim računalnikom so uspešno rešili, vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo
    satelítski turnír -ega -ja m (ȋ, í)
    manjši, vzporedni turnir ob glavnem turnirju: Bil je vesel, ker se je na satelitskem turnirju v Egiptu znova uvrstil v finale
    satelítsko podjétje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
    podjetje z isto dejavnostjo, ki ga pri širitvi dejavnosti ustanovi matično podjetje: Njihov zadnji dosežek je satelitsko podjetje v Avstraliji
SNB
ská1 -ja m (ȃ)
zvrst zabavne glasbe po izvori z Jamajke, za katero sta značilna hitrejši ritem in podobnost z reggaejem: Zasedba v svoji glasbi prepleta ska, punk, hardcore, reggae, metal, rock in še kaj E ← jamajško agl. ska, nejasnega izvora
    ská2 -- v prid. rabi
    ska glasba; ska skupina; Na malem odru sta nastopili skupini, ki sta s klasičnimi ska ritmi dobro ogreli občinstvo
SNB
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro?
2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka
3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
SNB
špórtniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
    špórtno plézanje -ega -a s (ọ̑, ẹ̑)
    prosto plezanje v umetnih in naravnih stenah z dobro zavarovanimi smermi: inštruktor športnega plezanja; tečaj športnega plezanja; svetovni pokal v športnem plezanju; S pojavom športnega plezanja in varno opremljenih daljših športnih smeri je stena dobivala vse manj obiskovalcev in v zadnjem desetletju je bilo na njej opravljenih le nekaj vzponov
SNB
štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog.
razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'
    štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
    biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo
Število zadetkov: 100