Fran

dóga1 dóge samostalnik ženskega spola [dóga]

deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dȕga, rus. dugá, češ. duha < pslov. *dǫga ‛ukrivljena deščica’, sorodno s stcslov. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dúga, iz ide. *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’, tako kot litov. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, latv. dañga ‛grobnica’, prvotneje ‛obokan prostor’, ags. dung ‛zapor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga]

zelo velik kratkodlak pes z večjo podolgovato glavo in povešenimi uhlji; SINONIMI: danska doga, nemška doga

STALNE ZVEZE: argentinska doga, bordojska doga, danska doga, nemška doga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dóga1 -e ž (ọ́)
deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dóga2 -e ž (ọ́)
velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako: velika doga je stražila vhod / nemška doga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dóga1 -e ž (ọ́) ~e pri sodu |deske|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dóga2 -e ž (ọ́) |pes|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dóga1 -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024

dóga2 -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024

dọ́ga1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dọ́ga2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dǫ́ga 1., f. 1) die Daube, das Böttcherscheit; — 2) der Regenbogen: zarna d., Vrt.; (duga, Habd.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dōga 2., f. die Dogge (canis mastivus), Cig., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dòga -e ž doga, deščica pri sodu: da bi nyega lêsz na doge mogao nücati KAJ 1870, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

doga [dọ́ga] (dolga) samostalnik ženskega spola

vsaka od deščic, iz katerih je sestavljen sod; doga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

doga samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

doga ž, aſsula, terska, ſhintel, daṡzhiza, doga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

doga

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

doga ž

• geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

doga gl. donga

• geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

doga ► ˈdọːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.