Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka]
    ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
Celotno geslo eSSKJ
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
      1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
SSKJ²
domíseln -a -o [domisələn in domisəln] prid.(ȋ)
1. ki hitro najde izvirne izpeljave, rešitve: domiseln režiser, vzgojitelj; otroci so pri igri zelo domiselni
2. izvirno izpeljan, rešen: domiselna kompozicija romana; ilustracije so domiselne
    domíselno prisl.:
    vlogo učenca je igral domiselno; domiselno urejene izložbe
Pravopis
domíselno [sə] nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ igrati vlogo; ~ urejene izložbe
Celotno geslo Sinonimni
domíselno nač. prisl.
izraža, da je kaj izvirno izpeljano, rešeno
SINONIMI:
inventivno, knj.izroč. invenciozno
Celotno geslo eSSKJ
dramatizíran dramatizírana dramatizírano pridevnik [dramatizíran]
    1. ki je predelan za uprizoritev
    2. ki je zaigran, vsebuje igrane prizore
    3. ekspresivno ki je pojmovan, prikazan resneje, huje, kot je v resnici
ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati
Celotno geslo eSSKJ
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]
    1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede
      1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
    3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz ↑drama + érgon ‛delo’
Celotno geslo eSSKJ
duhovíčiti duhovíčim nedovršni glagol [duhovíčiti]
    1. izražati se domiselno in šaljivo
    2. ironično neuspešno se truditi izražati se domiselno in šaljivo
ETIMOLOGIJA: iz ↑duhovit po zgledu govoričiti
Celotno geslo eSSKJ
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
Celotno geslo eSSKJ
duhovítež duhovíteža samostalnik moškega spola [duhovíteš duhovíteža]
    1. kdor se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
    2. ironično kdor se neuspešno trudi izražati se, ravnati domiselno in šaljivo
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
Celotno geslo eSSKJ
duhovíto prislov [duhovíto]
    1. takó, da je domiselno in šaljivo
    2. takó, da je zasnovano, izvedeno domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
Celotno geslo eSSKJ
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
Celotno geslo eSSKJ
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
    2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
SSKJ²
inscenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. gled. narediti načrt za likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: delo je insceniral znani arhitekt / opero so inscenirali s sodobnimi igralskimi prijemi uprizorili, izvedli
2. nav. slabš. izvesti, realizirati naprej pripravljen javen dogodek, uprizoriti: inscenirati demonstracije, incident, proces
    insceníran -a -o:
    insceniran napad na poslaništvo; domiselno inscenirana predstava
Pravopis
invenciózno [ijo] nač. prisl. (ọ̑) izobr. iznajdljivo, domiselno: ~ napisana drama
SSKJ²
izmojstríti -ím in zmojstríti -ím dov., izmójstril in zmójstril; izmojstrèn in zmojstrèn (ī í)
1. ekspr. domiselno, spretno narediti: izmojstriti voz
2. ekspr. izučiti, usposobiti: kovač ga je dobro izmojstril
3. knjiž. obvladati, biti kos: posrečilo se mu je izmojstriti nasprotja, težave
SSKJ²
izmojstrováti -újem dov. (á ȗ)
ekspr. domiselno, spretno narediti: izmojstroval si je tako pokrivalo, da so ga vsi občudovali
SSKJ²
iznajdljív tudi znajdljív -a -o prid. (ī í)
ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant; okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh
    iznajdljívo tudi znajdljívo prisl.:
    iznajdljivo si je to priboril
SSKJ²
jájce -a s (á)
1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec; mravljinčja jajca mravljinčje bube; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo
// taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije; kuhati, lupiti, vložiti jajca; nasaditi jajca koklji; nesti, valiti jajca; pobirati jajca iz gnezd; koklja sedi na jajcih; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce; kokošja, račja jajca; jajce z dvema rumenjakoma; embalaža za jajca; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne; izpihati, izpiti jajce; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom, (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom; jajca v prahu posušena in drobno zmleta
2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom; bikova jajca / nizko suni ga v jajca
3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
● vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
♦ agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; konzumna jajca namenjena prehrani; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti
Število zadetkov: 39