Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
analístičen -čna -o prid. (í)
knjiž. nanašajoč se na anale: analistična pripoved; analistično dopisovanje
SSKJ²
dopísništvo -a s (ȋ)
1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom
// dopisniški urad: rimsko dopisništvo Dela
2. zastar. dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo
SSKJ²
dopisoválec -lca [dopisovau̯cam (ȃ)
1. kdor si dopisuje: anonimni dopisovalec; ustanovil je klub dopisovalcev / med rednimi dopisovalci so tudi znane osebnosti
// kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju
2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci
SSKJ²
dopisoválka -e [dopisovau̯kaž (ȃ)
1. ženska, ki si dopisuje: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka
2. ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike
SSKJ²
dopisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od dopisovati:
a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje
b) dopisovanje opomb
c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem
SSKJ²
dorisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od dorisovati: dopisovanje in dorisovanje na plakate spreminja njihovo izvorno sporočilo / dorisovanje starih načrtov
SSKJ²
jeznorít -a -o prid. (ȋ īekspr.
1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek; jeznorita ženska / jeznorit značaj
2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje
3. silovit, divji: jeznoriti sunki vetra
    jeznoríto prisl.:
    jeznorito govoriti
SSKJ²
korespondénca -e ž (ẹ̑)
1. vzdrževanje medsebojnih pisnih stikov, dopisovanje: ima, vodi obširno, redno korespondenco / poslovna, trgovska korespondenca / tečaji iz knjigovodstva in korespondence
// pisma, dopisi: izšla je celotna Cankarjeva korespondenca
2. knjiž. zveza, povezava: iskal je korespondenco z družbeno bitjo; gre le za simbolično korespondenco med njima
SSKJ²
korespondènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. kdor poklicno opravlja dopisovanje: korespondent v podjetju; korespondent in knjigovodja / korespondent za tuje jezike
2. dopisnik: bil je korespondent znanih nemških časopisov
3. kdor si dopisuje: imeti korespondente v vseh delih sveta
4. dopisni član akademije znanosti in umetnosti: zbrali so se akademiki, korespondenti in častni člani
SSKJ²
korespondêntka tudi korespondéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje: zaposliti korespondentko / korespondentka za tuje jezike
SSKJ²
medsebójen -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki je, obstaja med posamezniki: so v dobrih medsebojnih odnosih; medsebojni stiki, vplivi; medsebojna odvisnost, pomoč; medsebojna nasprotja
// ki je, poteka med posamezniki: medsebojno dopisovanje; medsebojno vplivanje / med državami kljub dogovarjanju ni prišlo do medsebojne trgovine / medsebojno sodelovanje sodelovanje
2. ki je, se pojavlja v odnosu do druge osebe ali stvari: hodili so v velikih medsebojnih presledkih; majhne medsebojne razdalje / medsebojna lega
♦ 
bot. medsebojna oprašitev oprašitev cveta, navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; elektr. medsebojna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi
    medsebójno prisl.:
    medsebojno si pomagati, sodelovati; medsebojno primerjati
SSKJ²
prekíniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo
b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči
c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo
2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti
3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja
4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo
● 
publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim
♦ 
med. prekiniti nosečnost; pravn. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje
    prekínjen -a -o:
    na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena
     
    avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati
SSKJ²
pretŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, po dolgem; žila se mu je pretrgala
2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala
 
ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt
 
anat. pretrgati himen
3. narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale
b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo
4. za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti
5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače
    pretŕgati se ekspr.
    izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja
    ● 
    pog. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven
    pretŕgan -a -o:
    nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano
     
    ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan
     
    avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo
Število zadetkov: 13