Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu
 
zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
 
anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum
2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju
3. zastar. jambor, jarbol
Pravopis
drevó -ésa s (ọ̑ ẹ̑) posekati ~; cvetoče ~; star. plug
Celotno geslo Sinonimni
drevó -ésa s
lesnata rastlina z deblom in vejamipojmovnik
SINONIMI:
nar. drev
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik rodoslovno drevo
Celotno geslo Frazemi
drevó Frazemi s sestavino drevó:
drevó spoznánja, jésti z drevésa spoznánja, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zarádi drevés ne vídeti gózda
Celotno geslo Pregovori
drevo je sestavina izrazov
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Celotno geslo Etimološki
drevọ̑ -ẹ̑sa s
Pleteršnik
drẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Baum; sadno d., der Obstbaum; božje d., der Götterbaum (ailanthus glandulosa), Jan., C. (po nem.); — 2) der Pflug, Mur., Cig., Jan., C., Goriš., Kr.; — 3) ein behauener Baum: der Spindelbaum im Göpel, V.-Cig.; — die Dachstuhlsäule, Cig.; — (jadrno) drevo, der Mastbaum, Cig.
Prekmurski
drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
Vorenc
drevo sF118, ammoniacumenu drevú, s'kateriga gummi ſe zidy; arbordrivú; atinia, -ae, vel vulnusmaklen, drévu; carchesiaṡhtriki, inu luknîe na dréivu tiga jadra v'ladje, ali v'barki; cerasusdrivú; fagusbukovu drevú; malus, -lijablon: tudi tú drivú v'eni barki; matrix ligniſhverṡh v'driveſſi; morus, -riena murva, drivú, murvovu drivú; palmosus, -a, -umpolhen palmovih drivès; pomum, -miſléherni ſad od drivès; prunum, -nizveṡhplinu drevu; quercus, -ushráſt, drivú; ramale, -lisena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya; sorbus, -bienu oṡkurſhovu drivú; succosa arborſozhnu drivú, muṡgenu drivú; trabalis arbordrivú ṡa bruna; virgultum, -tigarmovje, inu niṡka driveſſa; prim. drev 
Svetokriški
drevo -esa s 1. drevo: Vſaku drivu im. ed. ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ ſa tiga volo ta drevu im. ed. ſe ſazhne ſuſhiti ǀ Tu drivu im. ed. nej obeniga hudiga ſadu imela, vener je bila precleta, sakaj nej dobriga imela ǀ is tega prepovedaniga driveſſa rod. ed. ta ſad je bil utergel ǀ de bi vſy ludje ſe imili h' timu driveſſi daj. ed. perblishat ǀ Potle ſò djala Driveſſa im. mn. k' figovimu driveſſu daj. ed. ǀ bosh neshal drivu tož. ed. tiga lebna ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu tož. ed. ǀ kadar bi eden en ſuhu nerodovitnu drevu tož. ed. poſekal ǀ unu figavu dreu tož. ed. je bil Chriſtus preklel ǀ Pogledajte … Tu Dreuù tož. ed. tiga lebna ǀ drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam or. ed. tiga lebna ǀ en dan Driveſſa im. mn. ſo bila ukupaj prishla ǀ ſo djala driveſſa im. mn. k' vinski terti ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa im. mn. rodile ǀ dreveſſa im. mn. ſo polna shlahtniga ſadu ǀ veje is drives rod. mn. ſekajo ǀ bom zhes driveſſa tož. mn. poſtaulena ǀ nam perneſse selishe, roshize, driveſsa tož. mn., inu ſad ǀ v' mei uſimi driveſſami or. mn. ſi je isvolil to vinsko tarto 2. jambor: jadra reſtarga, drevu tož. ed. polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe → drev
Besedje16
drevo sam. s ♦ P: 32 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Farmacija
drevó -ésa s
Botanika
drevó -ésa s
Geografija
drevó -ésa s
Črnovrški
drevo
Zadrečki
drevo s
Bovški
drevo s
Celotno geslo Kostelski
drevodˈrivuː dˈrėvaː in dˈrėːvȯ -a s
Čebelarstvo
čebélje drevó -ega -ésa s
Pravopis
drevo.. prvi del podr. zlož. drevomér, drevoréd, drevoslôvje
Število zadetkov: 30