Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alêja -e ž (ȇ)
knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
SSKJ²
drevoréd in drevorèd -éda m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh: sprehajati se po drevoredu; kostanjev drevored; mestni drevored / gost, košat drevored
SSKJ²
drevoréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na drevored: drevoredni nasad / drevoredna cesta
SSKJ²
ínjast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ivnat: injast drevored / injasti lasje
SSKJ²
jágned2 -i ž (ā)
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: drevored iz visokih jagnedi
SSKJ²
jágnedov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jagned: jagnedov les / jagnedov drevored / jagnedovo drevje
SSKJ²
kostánjev -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med
2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva
♦ 
čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
    kostánjevo prisl.:
    kostanjevo pobarvati / piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje
SSKJ²
maklèn -éna m (ȅ ẹ́)
bot. grm ali drevo z manjšimi krpatimi listi, Acer campestre: krivenčast maklen; drevored maklenov in brez
SSKJ²
obiskováti -újem nedov. (á ȗ)
1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: ponesrečenca niso smeli obiskovati; babico smo hodili obiskovat ob praznikih; sosedje se pogosto obiskujejo / publ. ta knjižna zbirka je obiskovala zlasti kmečke bralce nanjo so bili naročeni zlasti kmečki bralci; pren. ponoči ga obiskujejo čudne misli
2. opravljati kako pot z določenim namenom: trgovski potniki obiskujejo odjemalce; zdravnik obiskuje bolnika tudi na domu / knjiž. obiskovati pedikerja, zobozdravnika hoditi k pedikerju, zobozdravniku / publ. obiskovati tuje dežele; že več let obiskujejo isti hotel / obiskovati gledališče, šolo hoditi v gledališče, šolo; obiskuje plese, prireditve udeležuje se jih
// knjiž. hoditi, prihajati kam: navadil se je obiskovati drevored ob reki; vdova obiskuje možev grob
3. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža ponavljanje stanja, kot ga določa samostalnik: lakota jih obiskuje; občutje osamljenosti ga je pogosto obiskovalo
● 
knjiž. pokrajino so več let zapored obiskovale poplave v tej pokrajini so bile več let zapored poplave; knjiž. razred obiskuje trideset učencev v razredu je trideset učencev; publ. samotne vile radi obiskujejo tatovi v njih radi kradejo
    obiskován -a -o
    deležnik od obiskovati: od čebel obiskovano drevje hitreje odcveti
    // s prislovom ki ima toliko gostov, turistov, udeležencev, kot določa prislov: množično obiskovana letovišča, predavanja
SSKJ²
obsónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
knjiž., ekspr. obsijati: jutranje sonce je obsončilo drevored / ljubezen je obsončila mojo mladost
    obsónčen -a -o:
    obsončena pročelja hiš ob cesti
SSKJ²
osónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz
    osónčen -a -o:
    ustavil se je na osončeni jasi
     
    lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen
SSKJ²
pálmov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na palmo: palmov list; palmove veje / palmov drevored, gaj / palmov les
 
v rokah je držal palmovo vejico kot simbol zmage
 
agr. palmovo olje olje iz rdečih plodov oljne palme
SSKJ²
platána -e ž (ȃ)
okrasno drevo z gladkim lubjem in listi, podobnimi javorovim: sedela sta v senci košate platane; drevored platan
SSKJ²
pomladíti -ím dov., pomládil (ī í)
1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti
2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz
3. narediti, da sestavljajo kako skupino
a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila
b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd
 
agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko
c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park
4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela
    pomladíti se 
    dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila
    ● 
    ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec
    pomlajèn -êna -o:
    z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi
SSKJ²
privózen in privôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
nanašajoč se na privoz: privozni drevored / privozna cesta, pot
 
grad. most z dolgo privozno klančino
SSKJ²
sínjast -a -o prid. (ī)
ki ni popolnoma sinji: sinjasto nebo / knjiž. drevored sinjastih platan
SSKJ²
tôpol1 -ôla m (ó ó)
visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov
 
bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis
SSKJ²
topôlov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na topol: topolov les; trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad
Število zadetkov: 18