Domorodna ljudstva
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Delfska metoda
Na vas se obračam s prošnjo, da mi razjasnite dvom, katera oblika termina je ustreznejša: Delfi metoda ali Delphy metoda . Termin označuje metodo napovedovanja, ki temelji na statistični obdelavi mnenj strokovnjakov določenega področja, ki so odgovarjali na zastavljen problem. Osnovna ideja metode je, da je skupina mnenj verodostojnejša kot posamezno mnenje.
Na vas se obračam s prošnjo, da mi razjasnite dvom, katera oblika termina je ustreznejša: Delfi metoda ali Delphy metoda . Termin označuje metodo napovedovanja, ki temelji na statistični obdelavi mnenj strokovnjakov določenega področja, ki so odgovarjali na zastavljen problem. Osnovna ideja metode je, da je skupina mnenj verodostojnejša kot posamezno mnenje.
Terminološka
Interesna dejavnost
Zanima me, kako ustrezno poimenovati izbirne dejavnosti za otroke, ki lahko potekajo v šoli ali pa izven nje. V medijih se pojavljajo termini šolska dejavnost , obšolska dejavnost in izvenšolska dejavnost . Po mojem mnenju je šolska dejavnost tista, ki jo organizira šola, obšolska dejavnost je dejavnost, ki jo izvajajo zunanji izvajalci na šoli, in izvenšolska dejavnost je tista, ki poteka izven šole in pri kateri se mešajo učenci različnih šol. Ali so našteta poimenovanja ustrezna?
Zanima me, kako ustrezno poimenovati izbirne dejavnosti za otroke, ki lahko potekajo v šoli ali pa izven nje. V medijih se pojavljajo termini šolska dejavnost , obšolska dejavnost in izvenšolska dejavnost . Po mojem mnenju je šolska dejavnost tista, ki jo organizira šola, obšolska dejavnost je dejavnost, ki jo izvajajo zunanji izvajalci na šoli, in izvenšolska dejavnost je tista, ki poteka izven šole in pri kateri se mešajo učenci različnih šol. Ali so našteta poimenovanja ustrezna?
Terminološka
Kazalec hrupa
Zanima nas termin s področja varstva pred hrupom. Termin, ki označuje vrednosti, s katerimi se meri obremenitev okolja s hrupom, je kazalec hrupa . Ali je sestavina kazalec problematična, ker naj bi pripona -ec v slovenščini označevala osebo? Je torej ustreznejši termin kazalnik hrupa ?
Zanima nas termin s področja varstva pred hrupom. Termin, ki označuje vrednosti, s katerimi se meri obremenitev okolja s hrupom, je kazalec hrupa . Ali je sestavina kazalec problematična, ker naj bi pripona -ec v slovenščini označevala osebo? Je torej ustreznejši termin kazalnik hrupa ?
Terminološka
Podprijavljeno nasilje
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin underreported violence , ki označuje pojav, da je v družbi nasilja več, kot ga kažejo uradne prijave organom pregona in njihove uradne statistike.
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin underreported violence , ki označuje pojav, da je v družbi nasilja več, kot ga kažejo uradne prijave organom pregona in njihove uradne statistike.
Terminološka
Preživeli onkološki bolnik
Zanima me, kateri bi bil najustreznejši slovenski ustreznik za angleški termin cancer survivor , s katerim poimenujemo vsakega bolnika z rakom, od trenutka diagnoze pa vse do konca njegovega življenja. Slovenski termin še ni uveljavljen, pojavljajo pa se bolnik z zazdravljenim rakom , preživeli bolnik z rakom , nekdanji onkološki bolnik.
Zanima me, kateri bi bil najustreznejši slovenski ustreznik za angleški termin cancer survivor , s katerim poimenujemo vsakega bolnika z rakom, od trenutka diagnoze pa vse do konca njegovega življenja. Slovenski termin še ni uveljavljen, pojavljajo pa se bolnik z zazdravljenim rakom , preživeli bolnik z rakom , nekdanji onkološki bolnik.
Terminološka
Škodljivost
Sem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost , sam pa menim, da je ravno obratno.
Sem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost , sam pa menim, da je ravno obratno.
Terminološka
Vetrovna roža
Za poimenovanje grafičnega prikaza pogostnosti smeri in hitrosti vetra se v meteorologiji pojavljata varianti termina vetrna roža in vetrovna roža . Katera je ustreznejša?
Za poimenovanje grafičnega prikaza pogostnosti smeri in hitrosti vetra se v meteorologiji pojavljata varianti termina vetrna roža in vetrovna roža . Katera je ustreznejša?
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Terminološka
Brez oreškov
Imamo težavo s prevodom besedne zveze nut free . Prebrali smo vaš terminološki odgovor o lupinarjih in sklepamo, da bi bilo v primerih, ko želimo kupcem naših izdelkov sporočiti, da izdelek ne vsebuje lupinarjev , ustrezno napisati brez lupinarjev . Seveda pa med potrošniki praktično nihče ne ve, kaj bi to bilo. Sliši se skoraj kot kakšna živalska vrsta. Trenutno na promocijskem gradivu dosledno uporabljamo izraz brez oreščkov (npr. Vsi izdelki so brez glutena, brez pšenice, brez mleka, brez jajc, brez kvasa, brez soje in brez oreščkov.), vendar se hkrati zavedamo pomanjkljivosti in nas tovrstna opredelitev moti. Pozitivno je, da potrošniki besedno zvezo brez oreščkov vseeno pravilno razumejo, a ne vemo, če je to dolgoročno prava pot. Imate morda kakšen nasvet?
Imamo težavo s prevodom besedne zveze nut free . Prebrali smo vaš terminološki odgovor o lupinarjih in sklepamo, da bi bilo v primerih, ko želimo kupcem naših izdelkov sporočiti, da izdelek ne vsebuje lupinarjev , ustrezno napisati brez lupinarjev . Seveda pa med potrošniki praktično nihče ne ve, kaj bi to bilo. Sliši se skoraj kot kakšna živalska vrsta. Trenutno na promocijskem gradivu dosledno uporabljamo izraz brez oreščkov (npr. Vsi izdelki so brez glutena, brez pšenice, brez mleka, brez jajc, brez kvasa, brez soje in brez oreščkov.), vendar se hkrati zavedamo pomanjkljivosti in nas tovrstna opredelitev moti. Pozitivno je, da potrošniki besedno zvezo brez oreščkov vseeno pravilno razumejo, a ne vemo, če je to dolgoročno prava pot. Imate morda kakšen nasvet?
Terminološka
Kognitivna disonanca
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Terminološka
Lokalna terapija
Zanima me ustrezno poimenovanje za terapijo z lokalnim delovanjem, pri kateri se zdravilo (npr. krema, mazilo, kapljice za oči) navadno uporabi na omejenem delu kože, v očesu, ušesu ali vidni sluznici, da bi delovalo na mestu aplikacije ali pa bi se absorbiralo v telo. Katera oblika pridevnika je pravilna: topikalna terapija ali topična terapija ?
Zanima me ustrezno poimenovanje za terapijo z lokalnim delovanjem, pri kateri se zdravilo (npr. krema, mazilo, kapljice za oči) navadno uporabi na omejenem delu kože, v očesu, ušesu ali vidni sluznici, da bi delovalo na mestu aplikacije ali pa bi se absorbiralo v telo. Katera oblika pridevnika je pravilna: topikalna terapija ali topična terapija ?
Terminološka
Različne vrste kromatografij
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Terminološka
Zeleni fluorescenčni protein
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?
Število zadetkov: 14
Dostopnost