Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dúša -e ž (ú)
1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil zelo hitro; vpije kot duša v vicah / pog., kot podkrepitev pri moji duši da ni res
// v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh1človekova duša je le del vesoljne duše
2. čustveno-moralna stran človeka: njegova duša se temu upira; s pogovarjanjem si lajša dušo; dvomi mu trgajo dušo; izbrisati sovraštvo iz duše; boriti se v duši / občutek krivde mu teži dušo vest; ima čisto dušo / razkril mu je svojo dušo misli, čustva; biti brez duše usmiljenja, sočutja; posvetil mu je vse moči svoje duše duha; pren. spoznati dušo mesta, umetnine
// s prilastkom skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti; duševnost: spoznati mladostnikovo dušo; značilnosti ženske duše; vživeti se v dušo sočloveka
// s prilastkom narava, čud: ima birokratsko, pogumno dušo; človek umetniške duše; je vesele duše in dobrega srca / mehka slovanska duša
// ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše ti želim; v dno duše ga je bilo sram / v dno duše se je čutil ponižanega
3. ekspr., navadno s prilastkom človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti: iskal je sočutno dušo; živel je med samimi kramarskimi dušami; bil je zlata duša; neka zlobna duša ga je zatožila / kot psovka odpri, pasja duša / njegov oče je duša dobrosrčen, ustrežljiv
// knjiž. oseba, človek sploh: ti si prva duša, ki sem jo srečal; mesto šteje deset tisoč duš prebivalcev / kot nagovor: duša, dušica, pridi sem; tako ne bo šlo dalje, duša draga; ljuba duša, počakajte no malo / ekspr.: žive duše nisem videl na cesti nikogar; živi duši tega ne povej nikomur
4. z rodilnikom najvažnejši, najpomembnejši član ali del: postal je duša društva; mati je duša družine; publ. duša drame je konflikt
5. osrednji, notranji del česa: žogi je počila duša; duša kabla; žica z jekleno dušo
6. priprava s stenjem pri svetilki na olje: duša plava na olju
● 
ekspr. komaj se ga še duša drži je tako slab, da bo kmalu umrl; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; evfem. izdihniti dušo umreti; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; šalj. podpreti, privezati si dušo utešiti si žejo, glad; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; pog., ekspr. na dušo ji piha vneto ji prigovarja, dvori; star. vzeti kaj na svojo dušo prevzeti odgovornost, krivdo; vznes. njena podoba se mu je vtisnila v dušo zapomnil si jo je; to mu ni po duši mu ni všeč; tesno mu je pri duši čuti nedoločen strah; nihče ni vedel, kako ji je bilo tedaj pri duši kaj je občutila; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi
Celotno geslo ePravopis
dúša dúše samostalnik ženskega spola
ZVEZE: (vseh) vernih duš dan
Celotno geslo Etimološki
dúša -e ž
Pleteršnik
dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.
Pleteršnik
dúša (dodatek k slovarju), 2), dodaj: — tudi: das Lampendochtröhrchen, Kr.
Celotno geslo Sinonimni
dúša -e ž
1.
v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka
SINONIMI:
duh1, ekspr. dušica1
2.
čustveno-moralna stran človeka
SINONIMI:
ekspr. notranjost, ekspr. notranjščina, knj.izroč. notrina
3.
priprava s stenjem pri svetilki na oljepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. dušica1
Pravopis
dúša -e ž (ú)
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
Celotno geslo Frazeološki
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Prekmurski
dǘša -e ž
1. duša, netvarni, neumrljivi del človeka: moja Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; Düſa KMS 1780, A7; Düsa mi dicsi SŠ 1796, 5; zczeile Düſſe tvoje TF 1715, 18; zevſze düse, pámeti KŠ 1754; düſe pa nemorejo vmoriti KŠ 1771, 33; Cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; ino düse zvelicsanye SIZ 1807, 4; Li Düse pogubelnoſzt BRM 1823, 9; Mojoi düſi tesko SM 1747, 76; ſze je dopadnolo düſi mojoj KŠ 1771, 39; Mojoj düſi je 'zaloſzt BKM 1789, 15; Kaje k-haszki mojoj düsi SŠ 1796, 3; Kakda právite düsi mojoj TA 1848, 9; ka je meni Teilo i Duſſo dáu TF 1715, 21; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; ino obráni moio Düsso ABC 1725, A8a; Bog ſzkerbi za mo Düſſo SM 1747, 70; naj ſze za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; vö je püſzto duſo KŠ 1771, 354; düso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Da bom veſzél’ ſzpüscsávao Düso SŠ 1796, 3; od vſzega hüdoga na Düsſi obarvau TF 1715, 46; ino ga i vu Teili i vu Düſi ponovi SM 1747, 61; Na düſi pa KŠ 1754, 39; v-tejli i v-düsi ſzkoznüjemo SŠ 1796, 7; V-Düsi ſze veſzelijo BRM 1823, 9; bom sze sztarao vu düsi mojoj TA 1848, 10; ne trpi i ne na szvojoj dühsi AIN 1876, 63; dabi z-teilom ino z-Düſom bláſenſztva mogel vſivati SM 1747, 54; i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; czejloga csloveka zdüſom i ſztejlom KŠ 1771, 445; vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; i nájdete pocsinek düſam vaſim KŠ 1771, 37; zlohkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; da on nasse Duse obaruie SM 1747, 84; mi naſſe düse i tejla preporácsamo KŠ 1754, 224; K-szebi vzeme Krisztus naſe düſe SŠ 1796, 8
2. človek: Hválo deſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8; Verna Düssa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; Vſzáka düſa podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34
Vorenc
duša žF9, animaduſha, leben, ṡhivénîe; epitureuspreṡduſhnik, ali pres duſhe; exangues animaete mertve duſhe; exanimus, -a, -umpreṡduſhe, mertou, pres ṡhivénîa; feralia, -orumvſih duṡh dán, teh mertvih dán; manes, -niumteh mertvih duſhe; parentalis, -le, animae parentalesduſhe teh ſtariſhih; tuam ipsius animamtvojo laſtno duſho; umbrae, -arumduhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
Svetokriški
duša -e ž duša: ta greshna dusha im. ed. shalostna postane ǀ naſha duſha im. ed. je podversena duhounim bolesnom ǀ suoju S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe rod. ed. prelil ǀ sa isvelizhajne vſakatere duſhe rod. ed. ǀ ſo en dober Sad, inu nuzen vashi dushi daj. ed. ǀ nej dushi daj. ed. gre kakor hozhe ǀ to vezhno ſmert duſhi daj. ed. perneſe ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho tož. ed., inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi ǀ kateri tuojo dusho tož. ed. od pakla je rejshil ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho tož. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi mest. ed. prebiva ǀ s'nasho dusho or. ed. sturi, kakor je bil sturil uni firsht s'Dino ǀ s'dusho or. ed., inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ REsveſselite ſe ò verne Dushe im. mn. ǀ te verne im. mn. dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne rataio ǀ te duſhe im. mn. katere ſo nerodovitne ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush rod. mn. je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ hozhe rane nashih dush rod. mn. oſdravit ǀ sa Isvelizhejnie naſhijh duſh rod. mn. ǀ od kateriga tulikain dobriga nashem dusham daj. mn. pride ǀ skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe tož. mn.
Besedje16
duša sam. ž ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
duša
Črnovrški
duša (verne duše) gl. vahti
Zadrečki
duša ž
Celotno geslo Kostelski
dušaˈdüːša -e ž
Število zadetkov: 16