- 1. iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje dve osebi, stvari
- 2. ekspresivno navadno dober, pozitiven odnos med dvema osebama, zlasti ljubezenski, partnerski
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
dvojína -e ž (í)
jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari: ednina, dvojina in množina / sklanjati samostalnik v dvojini
jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari: ednina, dvojina in množina / sklanjati samostalnik v dvojini
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
dvojína, f. 1) das Doppelte, Cig., Jan., Cig. (T.), Hal.-C.; — 2) der Dual (gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) na dvojini stati, im Zweifel sein, Krelj.
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
dvojina -e samostalnik ženskega spola
negotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
FRAZEOLOGIJA: na dvojini stati
Jezikovna
Dvojina pri Lužiških Srbih
Zanima me, iz katerega (indoevropščine??) jezika se je v slovenščini in tudi pri Lužiških Srbih ohranila dvojina. Vprašanje me muči že nekaj časa, vesela bom, če me boste napotili v pravo smer iskanja.
Jezikovna
Dvojina pri parnih poimenovanjih
Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.
Jezikovna
Ujemanje v stavku: dvojina in srednji spol
Zanima me, ali lahko v spodnjem primeru vseeno uporabimo končnico -a (za moški spol), čeprav vsi vemo, da ima dvojina srednjega spola končnico -i (npr. mesti sta ohranili samostojnost). Kadar namreč nastopata dva glagolnika, ta -i zveni zelo nenavadno.
Primer: Postavljanje mlaja in kresovanje sta potekala tam, kjer ...
Podobno še: Poljedelstvo in vinogradništvo sta razširjeni tam, kjer ...
Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Število zadetkov: 12
Dostopnost