Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ázijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije
SSKJ²
decimíranje -a s (ȋ)
glagolnik od decimirati: epidemija se je sprevrgla v pravo decimiranje otrok
SSKJ²
difteríja -e ž (ȋ)
med. davica: preboleti difterijo; bacil difterije; epidemija difterije
SSKJ²
epidemíja -e ž (ȋ)
nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
SSKJ²
grípa -e ž (í)
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja; zboleti za gripo; epidemija gripe; virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije; piščančja gripa ptičja gripa
♦ 
med. ptičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; vet. prašičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka
SSKJ²
grozíti -ím nedov. (ī í)
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila
// zastrašujoče zamahovati s čim: že od daleč jim je grozil s palico, s pestjo
2. biti na tem, da nastopi: grozi epidemija kuge; grozi mu nevarnost; grozilo ji je, da se zaduši
3. nav. 3. os., knjiž. vzbujati, povzročati grozo, srh: vse to, kar se je dogodilo, me je grozilo; samota jo grozi; zastar. še danes se mi grozi, če se spomnim nazaj
    grozíti se zastar.
    1. zgražati se, jeziti se: grozila se je nad njeno skopostjo; zdaj je prepozno groziti se
    2. bati se, plašiti se: ni se grozil nočnega dela
    grozèč -éča -e:
    grozeč maha s palico; govorila je z grozečim glasom; grozeči oblaki; prisl.: grozeče pogledati, zaklicati
SSKJ²
híravec tudi hirávec -vca m (í; ȃ)
nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
SSKJ²
influénca -e ž (ẹ̑)
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence
♦ 
fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja; med. aviarna influenca nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa
SSKJ²
izbrúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo
2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin
3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil
4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje
 
ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla
5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh
6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar
// pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda
SSKJ²
kôza -e stil. ž (ó)
1. manjša domača žival s srpastimi rogovi: koza meketa; kozo molsti, pasti; čreda koz; skače kot koza / angorska koza ki ima dolgo, mehko dlako; domača koza; kašmirska koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije
2. slabš. neumna, domišljava ženska: ona je prava, velika koza / kot psovka: koza neumna; koza kozasta
3. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: desko položiti na kozo / tesarska koza; koza za žaganje drv
// tej podobna priprava, ki se rabi kot podstavek: risalna deska, postavljena na dveh kozah
4. nar. okrogla lončena posoda, navadno s tremi nogami ali brez njih: okrog koze je bilo polno žerjavice
5. mn. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži: preboleti koze; epidemija koz / ekspr. takrat so razsajale koze; pog. koze cepiti proti kozam; zastar. koze staviti cepiti proti kozam
● 
ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ 
agr. koza kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; grad. koza lesena, kovinska priprava, na katero se položi deska, ploh; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; med. črne koze kužna bolezen s krvavimi mehurčki na koži; strojn. ležajna koza kovinska priprava za držanje ležaja v določeni razdalji od tal; šport. koza telovadno orodje za preskoke; vet. goveje, ovčje koze; zool. divja koza gams
SSKJ²
kúga -e ž (ú)
1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot vzklik: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● 
publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza
♦ 
bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
SSKJ²
kulminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. doseči višek, vrhunec: politična kriza je kulminirala / epidemija kulminira poleti
SSKJ²
legionelóza -e ž (ọ̑med.
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela: izbruh, epidemija legioneloze; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze; sum na legionelozo; bolnik z legionelozo
SSKJ²
míl -a -o prid., milêjši (ȋ ī)
1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice
// ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti
2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega
// malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki
4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja
5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina
6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega
b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud
● 
zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem
    mílo prisl.:
    milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati
     
    ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen
    míli -a -o sam.:
    knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu
SSKJ²
ogrozíti -ím dov., ogrózil (ī í)
povzročiti stanje, ki je nevarno, neugodno za koga: epidemija je ogrozila predvsem otroke / vse to je ogrozilo njegovo delo; ogroziti obstoj gledališča / publ. ogroziti mir na svetu
// publ. povzročiti pri tekmi, tekmovanju položaj, ki je za koga slab, neugoden: ogroziti vodstvo gostujočega moštva / napadalec je ogrozil nasprotnikova vrata
    ogróžen -a -o tudi ogrožèn -êna -o:
    socialno in zdravstveno ogroženi otroci; ogroženo območje
SSKJ²
pandemíja -e ž (ȋ)
med. epidemija, ki zajema več pokrajin, držav, celin: pandemija gripe, kolere; pren., knjiž. svet je pretresen zaradi pandemije mladih narkomanov
SSKJ²
pojémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑)
izraža približevanje koncu
a) obstajanja: dež je že pojemal; hrup na cesti pojema; vročina bo vsak čas začela pojemati / bolečina proti jutru pojema / epidemija gripe že pojema / ogenj, sveča pojema ugaša
b) stanja, razpoloženja: bojevitost je že pojemala; njegova jeza še ne pojema
// biti v vedno manjši
c) količini: premoženje pojema; pojemala so živila in denar / množina blaga pojema / dnevi so začeli pojemati se krajšati
č) stopnji: moči so mu pojemale / glas ji pojema / hitrost pojema enakomerno
● 
ekspr. kar pojema od žalosti hira
    pojemajóč -a -e:
    s pojemajočimi močmi se je dvignil; govoril je s pojemajočo sapo; pojemajoče zanimanje; prisl.: vedno bolj pojemajoče je govoril
     
    glasb. pojemajoče označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja diminuendo
SSKJ²
popúščati -am nedov. (ú)
1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv
2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati
c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli
4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom
5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča
● 
ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati
SSKJ²
prizanêsti -nêsem dov., prizanésel prizanêsla (é)
1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: prosila je zanj, naj mu prizanesejo; tudi tokrat so mu prizanesli; mati rada prizanese
2. narediti, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: nikomur niso prizanesli, vsi so morali težko delati; prizanesti komu s prehudimi skrbmi / ekspr. prizanesi mi s hvalo ne hvali me, z obiskom ne obišči me
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: epidemija jim je prizanesla; lakota tudi njemu ni prizanesla / požari temu območju niso prizanesli so se na njem pojavljali
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: zaljubljena sta, prizanesi jima; neprištevnim je treba prizanesti
● 
ekspr. mraz je to zimo prizanesel ni bil hud; ekspr. vojna tudi njim ni prizanesla tudi oni so trpeli zaradi nje; ekspr. vreme jim je prizaneslo je bilo zanje ugodno
    prizanesèn tudi prizanešèn -êna -o:
    nič nam ni bilo prizaneseno; želijo si, da bi jim bilo za napake prizaneseno; otrokoma je bilo prizaneseno s kaznijo
SSKJ²
salmonelóza -e ž (ọ̑med.
črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija salmonela: oboleti za salmonelozo; epidemija, izbruh, preprečevanje, širjenje salmoneloze; primeri salmoneloze
Število zadetkov: 27