Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
glás -ú tudi -a m, mn. glasôvi stil. glási (ȃ)
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / Glas! kot ukaz psu zalajaj
2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
● 
star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ 
glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; jezikosl. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; pravn. posvetovalni glas brez pravice odločanja
Pravopis
glástudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
Celotno geslo Sinonimni
glásm
1.
zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi pri govorjenju, petju
SINONIMI:
ekspr. glasek, neknj. pog. štima1, glasb., žarg. vokal
2.
odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju
SINONIMI:
volilni glas, knj.izroč. votum
3.
jezikosl. najmanjša akustična enota govorjenega jezika
SINONIMI:
zastar. glasnik1
Celotno geslo Vezljivostni NG
glássamostalnik moškega spola
  1. zvok bitja ali predmeta
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glas o
  • , glas na
  • , glas za
  • , glas proti
  • , glas pri
Celotno geslo Frazemi
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
Celotno geslo Pregovori
glas je sestavina izrazov
Dober glas seže v deveto vas, Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, Vsaka vas ima svoj glas
Celotno geslo Etimološki
glȃs -a in glasȗ m
Pleteršnik
glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
Prekmurski
glás -a m
1. glas, zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: tvega ſzinka gláſz kricsi SM 1747, 91; Gláſz je v Rámi ſzliſani KŠ 1771, 8; da ani glaſzá Bosje ſzvéte reicſi neiga csüti TF 1715, 5; ni vec glaſzá csüti SM 1747, 77; na konczi rejcsi nema glásza KOJ 1833, 6; piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9; zdignovſi nika 'zena gláſz ſzvoj KŠ 1771, 208; skolnik szám na glász presté KOJ 1845, 6; Na glász gledôcs sze razlocsávajo AIN 1876, 6; od boleznoszti ne mogo glász dati AI 1875, kaz. br. 7; csi rázlocska vgláſzi ne dájo KŠ 1771, 518; otecz Boug pak zNebéſz zviſzokim gláſzom kricſi TF 1715, 38; Jezus je pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr’u KŠ 1754, 108; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brníjo BKM 1789, 7; vecs glászov vküp AIN 1876, 7; Gucs nasztáne z-glászi AIN 1876, 5; csüli bodte boje i gláſze bojouv KŠ 1771, 143; Ete glászi je mogocsno doliszpiszati AIN 1876, 5; pren. vcsinyen je gláſz Goſzpodnov knyemi KŠ 1771, 361; Gda bi ſze záto ete gláſz zgoudo KŠ 1771, 344; I vu bodoucsem glàſzi nájden je Jezus ſzám KŠ 1771, 199
2. zvok, ki ga daje kak predmet, pojav: I vcssinyei ſzo gláſzove i grmlajcze KŠ 1771, 795; Od ognja, glási gosla se boji AI 1878, 9; Bodete pa csüli boje i bojouv gláſzi KŠ 1771, 79; Trombönte gláſz KŠ 1754, 271; ſzvoje trombönte gláſzom KŠ 1771, 81; Voda tak csopátala, miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7
3. sporočilo: ſze radüje nad gláſzom zárocsnika KŠ 1771, 273
4. kar se širi s pripovedovanjem: Na gláſz toga csüda KM 1796, 130; Blá'zeni gláſz BRM 1823, 7; Csiſzti 'sitek, i poſten gláz SŠ 1796, 3; ſtera ſzo dobroga gláſza KŠ 1771, 599; Sámſona moucs je velikoga gláſza KM 1796, 49; csü je Herodes Strták gláſz od Jezuſa KŠ 1771, 47; I vö je raziſao té gláſz po vſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; pávri ſzo po vſzoj bli'snyoj krajini jáko lagoji glász meli KM 1790, 70; csuvajte dober glász KOJ 1845, 89; Na glász dobite, ka sze zvun vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; sze vszi národje Z-glászom 'zitka otávlajo KAJ 1848, 6; Rázlocsne glászi AI 1875, kaz. br. 8; kak ete dni glászi právijo AI 1875, 3; po hüdi i dobri gláſzi KŠ 1771, 539
Vorenc
glas mF49, clarae famae, nominisdobrega glaſſá, imèna; ehonaṡai odgovorèzhi glaṡ; fama secundaena dobra hvala, dobar glás; notam incurreredobru imè sgubiti, en hud glaṡ ṡadobiti; rava voxhriplavi glás ali ṡhtima; resonantia, -aeglas, ṡhtima, odumeinîe; rumor, -risen vpoi, ropotanîe, ſhrajanîe, glás; sonet vox tuanai ṡaſhumy tvoi glaṡ; sonitus, -usgláṡ, ſhumenîe, ſhumlanîe; sonorus, -a, -umcilú glaſſan, inu lèpe ṡhtime, dobriga glaſſú; sonus, -niglaṡ, ṡhtima, ſhumenîe; vocula, -aeena ṡhtimiza, en maihin glas; vox, -cisṡhtima, glas, beſſéda
Svetokriški
glas -a m glas: glaſs im. ed. S. Duha ozhitnu pravi ǀ s'Nebes en glaſs im. ed. ſe shliſhi ǀ ſe je en glaſſ im. ed. shlishal ǀ k'poshlushajnu te ſapuvidi, inu glaſſa rod. ed. Boshiga ǀ na vus glaſs tož. ed. ga klizhe ǀ na vuſs glaſssaupye tož. ed.+ ǀ Po glaſsu mest. ed. tyh trobent ǀ ſgonovi s' ſvojm glaſſam or. ed. lufft napolnio
Besedje16
glas sam. m ♦ P: 32 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Gledališče
glás glasú m
Črnovrški
glas
Črnovrški
glas gl. štima
Zadrečki
glas m
Celotno geslo Kostelski
glasgˈlaːs gˈlasaː m
Gledališče
glás iz ozádja glasú -- -- m
Pravo
glás o kaznívem dejánju -ú -- -- -- m
Celotno geslo Sinonimni
na glás prisl. zv.
GLEJ SINONIM: glasno1
GLEJ ŠE: brati
Število zadetkov: 20