Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək]
    1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris
    2. žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens
    3. žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus
      3.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
    4. neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi
ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: glasiti se
drámski drámska drámsko pridevnik [drámski]
    3. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev
ETIMOLOGIJA: drama
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]
    2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: prehladiti
1 medmet
    1. ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, sopihanju
      1.1. tudi s ponovljeno črko u, ponovljeno posnema glas sove
      1.2. ponovljeno, izgovarja se z večjo jakostjo posnema zategel zvok trobila
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; glas sove tako kot nem. huu, huhu, angl. whoo in posamostaljeno nem. Uhu ‛sova uharica’, švic. nem. Huw(e), uuu
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ciklus
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
1 in ; in háhá medmet
    1. navadno ponovljeno posnema glas pri smejanju, navadno glasnem
      1.1. ponovljeno izraža, da se govorec posmehuje
    2. kot samostalnik, ponovljeno glas pri smejanju, navadno glasnem
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha ha, lat. (ha)hahae, hrv., srb. hȁ-hȁ, rus. ha-há, nem. haha, angl. ha ha, ha-ha
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]
    4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
    5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet
prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc]
    1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs
    2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec!
ETIMOLOGIJA: prase
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca]
    1. neformalno svinja
    2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs
      2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica!
ETIMOLOGIJA: prase
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]
    1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
    2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
      2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
    3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
    4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
mêeê; tudi mêkekê medmet
    tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas koze
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema kozje meketanje, tako kot nem. mäh
ohô in ohò medmet
    1. izraža, da je govorec presenečen, začuden
      1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o čem, kaj spozna
      1.2. uporablja se, ko govorec navadno nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se čudi
ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz o + ho
čìv in čív medmet
    1. navadno ponovljeno posnema glas majhnega ptiča
    2. kot samostalnik, navadno podvojeno visok glas, značilen za majhne ptiče
    3. povedkovnik z glagolom biti, podvojeno, ekspresivno nespameten, neumen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas majhnih ptičev, zlasti vrabcev, podobno hrv., srb. cȉjū, nem. tschilpen ‛čivkati’
in ; in hôhô medmet
    1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
      1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
    2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
    3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
    4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
    5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho
kikirikí2 medmet
    1. posnema glas petelina
    2. kot samostalnik visok, zategel, predirljiv glas, značilen za petelina
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas petelina - več ...
kúkú2; tudi kú-kú2 medmet
    1. navadno ponovljeno, prvi zlog se izgovarja z višjim tonom posnema glas kukavice
    2. kot samostalnik posamezen glas kukavice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕkū, rus. ku-kú, imitativne besede, ki posnema glas kukavice - več ...
Število zadetkov: 77