Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ačìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
SSKJ
afrikáta -e ž (ȃ) lingv. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas
SSKJ
agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo
SSKJ
ahčì medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: poduha in — ahči! kihne z vso silo
SSKJ
ájevski -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
SSKJ
ákati -am nedov. (ā) lingv. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo
SSKJ
ált -a (ȃ) nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt
 
muz. prvi alt
// nav. mn., žarg. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti
SSKJ
alterírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo
 
med. tkivo alterira se spremeni
    alteríran -a -o: duševno alteriran človek
     
    muz. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton
SSKJ
áltovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija
♦ 
muz. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna
SSKJ
alveoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah
SSKJ
apikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apeks: apikalni katar
 
lingv. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika
SSKJ
árija -e ž (á) skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust
 
muz. koloraturna arija
SSKJ
aspiráta -e ž (ȃ) lingv. s pridihom izgovorjen glas
SSKJ
aspirírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto
♦ 
med. izsesavati; vsesavati
    aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom
SSKJ
bám in bàm medm. (ȃ; ȁ) posnema nizki glas zvona: bam, bam, bam, bije plat zvona
SSKJ
bàmbrbàm medm. (ȁ-ȁ) posnema glas bobna: boben udarja: bambrbam
SSKJ
báriton -a (ȃ) moški glas med tenorjem in basom: poje bariton; dramatski bariton
// nav. mn., žarg. baritonist: nastopali so lirični baritoni
SSKJ
báritonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bariton: ima lep baritonski glas / baritonska arija
SSKJ
bárva -e ž (ȃ) 
  1. 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
  2. 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
  3. 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
  4. 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
  5. 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
  6. 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
  7. 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
  8. 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
    ● 
    vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
    ♦ 
    fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
SSKJ
bárvati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
     
    med. barvati histološki preparat
  2. 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz
    bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
Število zadetkov: 1009