Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
glásba -e ž (ȃ)
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / svetovna glasba ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe / profesor glasbe; akademija za glasbo / ekspr. goveja glasba narodno-zabavna glasba
// glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist
2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
♦ 
glasb. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba; gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela
SSKJ²
láhek tudi lahák -hka -o tudi prid., lážji (á ȃ á)
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● 
pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ 
agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih
    lahkó 
    1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
     
    metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C
    2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
    // izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
    // izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
    3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, gospod / elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
    // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«
    // izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
    4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
    // izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste
    5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
    // v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
    // v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
    a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
    b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
    6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
    7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
    ● 
    ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
    láhki -a -o sam.:
    jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; 
prim. lažji, nalahko
SSKJ²
zabáven -vna -o prid., zabávnejši (á ā)
1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven
2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo
3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba
    zabávno prisl.:
    zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno
SSKJ²
híphôp in híp hôp -a m (ȋ-ȏ)
moderna plesna glasba, spremljana z ritmiziranim petjem, recitiranjem: poslušati hiphop; izvajalec hiphopa; koncert hiphopa / plesati hiphop; v prid. rabi: hiphop koncert hiphopovski koncert; hiphop glasba hiphopovska glasba; hiphop kultura hiphopovska kultura
SSKJ²
fólk -a m (ọ̑)
glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu: v klubih so igrali jazz in folk; v prid. rabi: folk festival folklorni festival; folk glasba folklorna glasba; folk pevka
SSKJ²
new age new agea [njú êjdž-m (ȗ, ȇ)
1. duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje, nova doba: zahodni svet je preplavil new age, pozitivno mišljenje, prenovljena vera v boga
2. ambientalna, razpoloženjska glasba, ki uporablja zvoke iz narave, navadno kot pripomoček za meditacijo: new age je njen najljubši glasbeni žanr; v prid. rabi: new age glasba newagevska glasba; new age gibanje newagevsko gibanje
SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
ambientálen -lna -o prid.(ȃ)
ki je del ambienta, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev, svetloba / ambientalna glasba nevsiljiva, zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja / ambientalna postavitev umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, ki izkorišča dano okolje / ambientalno gledališče gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom
    ambientálno prisl.:
    ambientalno pomembna stavba
SSKJ²
elektrónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
 
elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
SSKJ²
figurálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na figura 1, 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala
 
glasb. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja
    figurálno prisl.:
    figuralno okrašen kapitel
SSKJ²
konkréten -tna -o prid., konkrétnejši (ẹ̑)
1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren; ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki; govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem, danem / konkretno mišljenje
 
ekon. konkretno delo delo, s katerim se ustvarjajo uporabne vrednosti; glasb. konkretna glasba glasba, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; jezikosl. konkretni samostalniki
// nazoren, jasen: govornikovo konkretno izražanje / to je pokazal na konkretnem primeru / pri pojasnjevanju je bil zelo konkreten
2. izdelan, izoblikovan: bil je brez konkretnega načrta; konkreten predlog; konkretne naloge; odgovarjal je na konkretna vprašanja / publ. zavzeti konkretno stališče
    konkrétno prisl.:
    konkretno misliti; konkretno povej, koga misliš; sam.: izvedela ni nič konkretnega
SSKJ²
latínskoamêriški -a -o prid. (ȋ-ȇ)
nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi
SSKJ²
mêtal2 in metál -a m (ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrali so mešanico metala, techna in klasične glasbe / težki metal; v prid. rabi: metal koncert metalski koncert; metal glasba metalska glasba; metal scena metalska scena
SSKJ²
národen -dna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na narod:
a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka
b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest
c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako območje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda
2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna
3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta
● 
narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije nekdaj centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ 
ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem
    národno prisl.:
    narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno
SSKJ²
okólje -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑)
1. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje
// prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko, poslovno okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; podporno, razvojno okolje; življenjsko okolje
// knjiž., ekspr. razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje
2. rač. celoten sistem, znotraj katerega deluje računalnik, računalniški program: razvojna okolja za programe; računalniki z različnimi okolji operacijskimi sistemi / delovno okolje operacijskega sistema; računalniško okolje
♦ 
jezikosl. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju
SSKJ²
prográmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na program: programski dokument; programski sklop / programski pesnik / publ. programski optimizem / programska komisija festivala / stroj s programskim upravljanjem / programski pas čas predvajanja televizijskih vsebin
 
glasb. programska glasba glasba, katere vsebina je narava, literarno delo, zgodovinski dogodek; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski vmesnik del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami; programska knjižnica zbirka vseh programov računalniškega sistema; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska ura ura, s katero se naravna časovni potek programa; programsko orodje program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom; šol. programska jedra nekdaj temeljna skupna snov pri glavnih predmetih srednjega izobraževanja
SSKJ²
sakrálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasba
 
knjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega
SSKJ²
scénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scena
 
gled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu
SSKJ²
dísko tudi disco -a [dískom (ȋ)
lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoteka: plesati v disku; v prid. rabi: disko klub; disko glasba zvrst zabavne glasbe z močno poudarjenim preprostim ritmom, ki se igra, predvaja zlasti kot plesna glasba v disku
SSKJ²
glásben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina; sistematična glasbena vzgoja; skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra
♦ 
glasb. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije
    glásbeno prisl.:
    glasbeno opremiti film
Število zadetkov: 280