Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]
    1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
    2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi
      2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: cepetati
Prekmurski
čám -a m gnus: Tsömör; grzdenyé, csám KOJ 1833, 177
Celotno geslo eSSKJ16
črv1 -a samostalnik moškega spola
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva; SODOBNA USTREZNICA: črv
1.1 ekspresivno kdor/kar je ničvredno
2. mn. manjše živali, ki se plazijo po zemeljskem površju; SODOBNA USTREZNICA: laznina
2.1 ekspresivno manjše plazeče se živali, ki vzbujajo odpor, gnus; SODOBNA USTREZNICA: golazen
FREKVENCA: 123 pojavitev v 24 delih
Celotno geslo Sprotni
degutánten pridevnik
    ki vzbuja močan odpor, gnus 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. dégoûtant, iz dégoûter ‛navdajati z gnusom’ iz + gouter ‛okusiti’, iz lat. gustāre
Celotno geslo Sprotni
degutántno prislov
    tako, da vzbuja močan odpor, gnus 
ETIMOLOGIJA: degutanten
Celotno geslo Sprotni
degutántnost samostalnik ženskega spola
    stanje, lastnost česa, da vzbuja močan odpor, gnus 
ETIMOLOGIJA: degutanten
SSKJ²
fèj tudi fêj medm. (ȅ; ȇ)
izraža zoprnost, gnus: fej te bodi; fej, kako smrdi; to je vreme, fej
fùj in fúj medmet
    1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
      1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
      1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
    2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
    3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, - več ...
SSKJ²
fùj in fúj medm. (ȕ; ȗ)
izraža zoprnost, gnus: fuj, to naj bo juha!
Celotno geslo Etimološki
fȕj medm.,
SSKJ²
gábiti se -im se nedov. (á ȃ)
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi
SSKJ²
gnús -a m (ȗ)
občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus; stresla se je od gnusa; z gnusom pripoveduje; gnus do mrčesa
Pravopis
gnús -a m, pojm. (ȗ) z ~om pripovedovati o čem; gnus do koga/česa ~ ~ mrčesa
Celotno geslo Sinonimni
gnús -a m
občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnegapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ogaba, knj.izroč. ostuda, knj.izroč. pristuda, knj.izroč. stud
GLEJ ŠE SINONIM: ničvrednež
Celotno geslo Etimološki
gnȗs -a m
Pleteršnik
gnȗs, m. 1) der Ekel, der Abscheu; gnus in groza, Dalm.; življenja g., Preš.; — 2) etwas Ekelhaftes, der Gräuel, der Schandfleck, Cig., ogr.-C.; — das Ungeziefer, C.; — ein ekelhafter, abscheulicher Mensch, Mur.
Prekmurski
gnǘs -a m gnus: Tej ſzo gnüſz goſztuvajoucsi ſze zvami KŠ 1771, 759; jálni szo gnüsz pred Goszpodom TA 1848, 5
Celotno geslo Megiser
gnus -a samostalnik moškega spola
Besedje16
gnus1 sam. m ♦ P: 5 (TT 1577, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje16
gnus2 povdk. ♦ P: 3 (DJ 1575, DB 1578, DB 1584)
Število zadetkov: 99