Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t]
    peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: bezeg
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: bor
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: cvetličar
dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]
    1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela
    2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. ta goba kot hrana, jed
    3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka
    4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela
    5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik
STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: dež
dežníkarica dežníkarice samostalnik ženskega spola [dežníkarica] in [dəžníkarica]
    1. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
      1.1. ta goba kot hrana, jed
    2. ženska, ki se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov
ETIMOLOGIJA: dežnik
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]
    1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba
      1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
glívec glívca samostalnik moškega spola [glívəc]
STALNE ZVEZE: borov glivec
ETIMOLOGIJA: gliva
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz gnil + živeti
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
góbar góbarja samostalnik moškega spola [góbar] tudi [gobár]
    kdor se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob
ETIMOLOGIJA: goba
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast]
    2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
    3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: goba
góbav góbava góbavo pridevnik [góbau̯ góbava góbavo] ETIMOLOGIJA: goba
góbavec góbavca samostalnik moškega spola [góbavəc]
    kdor ima gobavost
ETIMOLOGIJA: goba
góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica]
    1. navadno ekspresivno goba, zlasti manjša
      1.1. navadno v množini taka goba kot hrana, jed
    2. kar po obliki spominja na manjšo gobo
      2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
    3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico
ETIMOLOGIJA: goba
góbji góbja góbje pridevnik [góbji] ETIMOLOGIJA: goba
góbov góbova góbovo pridevnik [góbou̯ góbova góbovo] ETIMOLOGIJA: goba
gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf
STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: gomolj
hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək]
    1. manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae
    2. ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari
STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej hrkati - več ...
Število zadetkov: 81