glasb., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio
- arpeggio -a m
izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom
Zadetki iskanja
SSKJ²
arpeggio [arpédžo] prisl. (ẹ̑)
glasb., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio
glasb., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio
izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom
Pravopis
..ba ž. prip. obr.
1. 'dejanje' izvédba, obsôdba, postréžba
2. 'rezultat dejanja' enáčba, gódba, razsôdba, rísba
1. 'dejanje' izvédba, obsôdba, postréžba
2. 'rezultat dejanja' enáčba, gódba, razsôdba, rísba
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
búčen2 -čna -o prid. (ú ū)
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
- búčno prisl.:
orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
búdnica -e ž (ȗ)
1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico
// skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja
2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico
// skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja
2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
SSKJ²
cigánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na cigane; romski: ciganski jezik; ciganski otrok; ciganski tabor; ciganska godba / ekspr. ima ciganske oči črne, žive
2. ekspr. nestalen, nemiren: fant je ciganske narave
♦ gastr. ciganski golaž golaž iz dveh vrst mesa, slanine, krompirja in paprike
1. nanašajoč se na cigane; romski: ciganski jezik; ciganski otrok; ciganski tabor; ciganska godba / ekspr. ima ciganske oči črne, žive
2. ekspr. nestalen, nemiren: fant je ciganske narave
♦ gastr. ciganski golaž golaž iz dveh vrst mesa, slanine, krompirja in paprike
- cigánsko prisl.:
(po) cigansko živeti
SSKJ²
čìn3 medm. (ȉ)
posnema glas činel: čin čin, je začela godba
// nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin
posnema glas činel: čin čin, je začela godba
// nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
étnogódba in étno gódba -e ž (ẹ̑-ọ̑)
1. glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin: izvajalci etnogodbe; ljubitelji etnogodbe; etnogodba, blues in jazz
2. skupina ljudi, ki izvaja tako glasbo: festival makedonskih etnogodb
1. glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin: izvajalci etnogodbe; ljubitelji etnogodbe; etnogodba, blues in jazz
2. skupina ljudi, ki izvaja tako glasbo: festival makedonskih etnogodb
SSKJ²
figúra -e ž (ȗ)
1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip1, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki
♦ geom. geometrična figura geometrični lik
2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
// oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
3. postava1: kroj je primeren le za majhne figure
4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
// igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
7. glasb. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip1, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki
♦ geom. geometrična figura geometrični lik
2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
// oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
3. postava1: kroj je primeren le za majhne figure
4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
// igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
7. glasb. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
SSKJ²
gódba -e ž (ọ̑)
1. skupina ljudi, ki igra na glasbila: godba je zaigrala slavnostno koračnico; ciganska, vojaška godba / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente
2. igranje na pihalne instrumente: godba je potihnila; slišati je bilo godbo; hrupna godba
// star. izvajanje glasbenih del; glasba: poslušati godbo / godba za ples; pren., pesn. godba dežja
● slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem
1. skupina ljudi, ki igra na glasbila: godba je zaigrala slavnostno koračnico; ciganska, vojaška godba / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente
2. igranje na pihalne instrumente: godba je potihnila; slišati je bilo godbo; hrupna godba
// star. izvajanje glasbenih del; glasba: poslušati godbo / godba za ples; pren., pesn. godba dežja
● slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
gọ̑dba -e ž
Pleteršnik
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 80
Dostopnost