golobíca -e ž (í)
1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov
// ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja?
2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica
♦ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
golobíca, f. 1) das Taubenweibchen; — 2) das Sternbild der Taube, Cig. (T.); — 3) neka goba: der Täubling (russula), Erj. (Rok.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
golobica samostalnik ženskega spola
Vorenc
golobica ž, F3, columba, columbus, golobiza, golób; golobiza, columba; palumbus, et palumba, divji golob, inu golobiza
Svetokriški
golobica -e ž golobica: golobiza im. ed. s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ shiher pergliham leto Seraphino uni golobizi daj. ed. ǀ pride jesh, ter proſſi golobizo tož. ed., de bi puſtila njemu tudi per ny v' gnesdi leshat ǀ yszhe per golobizi mest. ed. te karshene dushe ǀ ſe hualio Semeranary s' to krotko golobizo or. ed. ǀ Oh ſrezhne ſtutaushenkrat takorshne golobize im. mn.
Celotno geslo
Megiser
golobica -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
golób -a m živ., im. mn. tudi golóbje (ọ̑) krmiti ~e; poud. ~ miru |simbol|
golobíca -e ž (í) gruljenje ~e; člov., poud. |mlada, ljubka ženska|
golobíčin -a -o (ȋ)
golobíca -e ž (í) gruljenje ~e; člov., poud. |mlada, ljubka ženska|
golobíčin -a -o (ȋ)
Število zadetkov: 15
Dostopnost