Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
gorak prid.F29, adaestuarevrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -aegorka voda; caldaria cellagorka kamra, ena paishtiba; caldariumkotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -umgorák; calenstopál, gorák; calesceregorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidusgorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -aegorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieriſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -ummlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacereṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacereṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria visena gorka múzh; fervidus, -a, -umvrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -nienu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -umognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalereogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -umprevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -risena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeonena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescereṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervereſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitisje tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themasen gorák gvant; thermopôla, -aeen kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿtú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotaregorke ṡhupe pyti
Pleteršnik
górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.-C., Mik.
Vorenc
gorko sam.F4, confoverev'gorkim derṡhati; fotus, -a, -umv'gorkim derṡhán, vardévan, hranîen; foverevardévati, v'gorkim darṡhati; refovereṡupèt ogréti, v'gorku ṡaviti, ṡupèt k'mozhi perpraviti
Vorenc
gorko prisl.calidègorkú
Besedje16
gorko prisl. ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1578, DB 1584)
Pleteršnik
grẹ́titi se, -i se, vb. impf. greti se = začenja biti gorko (spomladi), Gor.-Mik.
Vorenc
kotel mF8, aeneator, -orisen paukar, kateri na kotle bye; ahenumen kotel kuffraſt, ali s'brona; aquiminariumkotel ẛa vinu hladiti; cacabusen kotel; caldariumkotel ẛa gorko vodó; cortina cum cortinalien kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje; lebes, -tiskotel, ali velik loniz; urnarium, -rÿena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli, etc:
Pleteršnik
odẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. bekleiden, umhüllen, Cig., Jan.; on je nje odel s kožo, Dalm.; o. se z listjem, sich belauben, Jan.; mit einer Decke bedecken, zuhüllen, zudecken; o. bolnika z gorko odejo; — pomni: odẹvèn, Rib.-Mik., poleg: odet.
Pleteršnik
ovijálọ, n. 1) kar se okolo vratu ovija, der Shawl: gorko o., SlN.; — 2) die Emballage, C.
Pleteršnik
prẹ̑k, I. adv. quer, überzwerch; p. položiti, p. iti, prek se peljati; vse prek leti, es fliegt, stürzt alles darunter und darüber; vse p., alles ohne Unterschied, durch die Bank, Cig.; — II. prẹ̀k, praep. c. gen. quer über, über: Le vstanite, Nas prek Save predrožite! Npes.-K.; prek travnika, prek hriba, Mur., Cig.; — p. glave dati komu, jemandem einen Schlag über den Kopf geben, C.; — jenseits, C.; prek Save, prek morja, Z.; — gegenüber: prek solnca je bolj gorko kot v osojinah, Vrtov.-Jan. (Slovn.).
Število zadetkov: 10