Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
gostí1 ž mn., tož. v prislovni predložni zvezi tudi gósti (ȋ ī)
zastar. gostija: v gradu so imeli, priredili velike gosti; poročne gosti
● 
zastar. povabiti, priti v gosti v goste; dolgo je bil pri njih v gosteh bil je pri njih kot gost
SSKJ²
gósti2 gódem nedov. (ọ́)
1. star. igrati, zlasti na godalo: lepo zna gosti; harmonike so godle celo noč / gosti na gosli; pren. veter je godel okrog hiše
2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje: ljudje so se razhajali in jezno godli; vso pot je godla sama pri sebi / že spet gode nad možem / slabš. vedno gode eno in isto govori, ponavlja; nekaj so godli o strožjem hišnem redu govorili, pravili
3. oglašati se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: v kotu je čepel maček in godel / ekspr. fant je kar godel od zadovoljstva
4. ekspr., z dajalnikom povzročati težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: sin ji je hude godel; obljubila je očetu, da mu jih ne bo več godla
● 
ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel
    góde se pog.:
    tebi se pa gode tebi se pa godi
Pravopis
gósti gódem nedov. -i -ite, -èč -éča; gódel -dla, góst, góden -a; gódenje; (góst/gòst) (ọ́) poud. komu kaj ~ poslušalcem vesele melodije |igrati|; Sin ji hude ~e |povzroča težave, neprijetnosti|; slabš. ~ eno in isto |govoriti, ponavljati|; poud. ~ nekaj sam pri sebi |godrnjati|; poud. gosti na kaj ~ ~ gosli |igrati|
Celotno geslo Sinonimni
gostí1ž mn.
GLEJ SINONIM: gostija
Celotno geslo Sinonimni
gósti2 -a -o prid.
GLEJ ŠE: les
Celotno geslo Sinonimni
gósti3 gódem nedov.
oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: godrnjati
GLEJ ŠE: igrati
Celotno geslo Vezljivostni G
gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko
1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.
Celotno geslo Frazemi
gósti Frazemi s sestavino gósti:
gósti v brádo, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, plésati takó, kot kdó góde
Celotno geslo Etimološki
gọ́sti gọ́dem nedov.
Pleteršnik
gostȋ, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.-Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost (acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
Pleteršnik
gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.-Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
Prekmurski
gósti tudi góusti -a -o prid.
1. gost: med timi gôszti i visziki bregáj nemrejo gvusni bidti AI 1875, kaz. br. 3; gouſzto dúgo bradou je meo KŠ 1771, 432
2. pogost: Da nász na gószto prijímanye etoga ſzvesztva pobüdis KM 1783, 59; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje kriſtuſſeve TF 1715, 42; more Csloveka opominati, ino vabiti, na gouſzto vſivanye SM 1747, 41; Po paſcslivom, gouſztom ino ſzkerblivom poſzluſanyi reicſi Bosje TF 1715, 24
Celotno geslo Pohlin
gosti1 [gostȋ] množinski samostalnik ženskega spola

gostje

PRIMERJAJ: gost1

Celotno geslo Pohlin
gosti2 [gọ́sti gọ́dem] nedovršni glagol

igrati na godalo; gosti

Celotno geslo Hipolit
gosti glagol
Celotno geslo Hipolit
gosti množinski samostalnik ženskega spola
Vorenc
gosti ž mn.F3, convitatorkateri goſty derṡhy; convivariſe goſtovati, goſty derṡhati; pollucibilis coenavelike, inu ṡhlahtne goſty, vezherja, ali goſtaria
Vorenc
gosti prim. goditi 
Svetokriški
gosti1 mn. gostija: kadar so gostij tož. mn. raunali, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali (I/1, 149) ǀ pishe Cicero, de goſtij tož. mn. ludje ſo bily ſmislili, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili (IV, 342) ǀ najde de en kloshter je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala, ter ſamerka da 200 lejt je v'goſtjeh mest. mn. bil (II, 87) Prim. pri Pleteršniku gostȋ ž mn. ‛Gastmahl’; → gostje.
Svetokriški
gosti2 godem nedov. gosti: ſò snali goſti nedol., zitrat, piskat ǀ prèd tem Pildam je pustil gòſti nedol. ǀ En drug cell dan ſturj godit nedol., inu trobentat, de bi goſli, inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja ǀ nuzh, inu dan gode 3. ed. ǀ kakor ſe godè 3. ed., taku ſe pleſhe ǀ hudizh rad ſe najde kir godio 3. mn., cittraio, inu plesheio ǀ vſy Angely, inu Svetniki citraio, inu godyo 3. mn. na nyh nebeske Zitre, inu gosle ǀ Leta je ena Muſika, per kateri ſe eni shtikilzi godeio 3. mn. ǀ Orglaio, godeo 3. mn., poiò, leipu muſizeraio ǀ Edn, kateri nikoli ni godil del. ed. m, teshku njemu pride goſti nedol. ǀ de bi vſe skusi okuli njega godili del. mn. m, inu trobentali ǀ lepu ſo zitrali, godli del. mn. m, inu peili Zapisi godil, godili in morda godit so hiperkorektni.
Število zadetkov: 35