Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
bívol -a (ȋ) divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol
 
zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus
SSKJ
bízon -a (ȋ) severnoameriško divje govedo z močnim oprsjem: čreda bizonov
SSKJ
bohínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskim
 
bot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis
SSKJ
brezróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez roga, rogov: brezrogo govedo
SSKJ
brucelóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza
SSKJ
búša -e ž (ú) majhno, trebušasto govedo s kratkimi rogovi: v Bosni redijo buše; hrvaške buše
// slabš. slabo raščena krava: v hlevu ima le tri buše; mršava buša
SSKJ
debelíti -ím nedov. (ī í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita
    debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati
SSKJ
dímast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben dimu: dimasti oblaki; dimasta megla / dimasta mesečina nejasna, motna
    // ki je temno sive barve: dimasto govedo
  2. 2. poln dima: dimast plamen; dimasto ozračje nad mestom
  3. 3. sajast, okajen: dimasti tramovi; dimasta svetilka je slabotno brlela
    dímasto prisl.: dimasto bele meglice
SNB
dónor -ja m (ọ́)
1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe
2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji
3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E agl. donorstfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'
SSKJ
drobníca tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄) ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico
SSKJ
gávčo tudi gáucho -a [gau̯čo(ȃ) v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo
SSKJ
gojíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto; na farmi gojijo govedo za zakol; gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami; laboratorijsko gojiti glivice
     
    ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
    // star. negovati: brke je vedno skrbno gojil; gojiti (si) polt
    // knjiž. krepiti, razvijati, utrjevati: gojiti občutek odgovornosti; gojiti otrokove sposobnosti; pri pouku gojijo v učencih humana čustva / gojiti voljo, značaj
  2. 2. biti dejaven na določenem področju: gojiti atletiko, smučanje; gojiti glasbo; že od mladih nog je gojil šport / gojil je predvsem ljudsko kulturo
    // knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: gojiti upe; gojiti sovraštvo, spoštovanje do koga; veliko ljubezen je gojil do otroka; gojiti simpatijo / po tem dogodku ni mogel gojiti več nobenih iluzij
    gojèn -êna -o: gojen gozd; skrbno gojeni nasadi; gladil si je lepo gojeno brado
SSKJ
govéd -i ž (ẹ̑) govedo: v hlevu imajo osem govedi / goved je žalostno mukala; v bližini se je pasla cikasta goved; gojijo molzno goved
SNB
govédarSSKJ -ja m, člov. (ẹ̑) ekspr.
kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: Nekoč so se iz mene norčevali, da sem govedar, ker igram harmoniko, zdaj pa, ko je to modno, so vsi navdušeni nad njo E (↑)govédo
SSKJ
govédo -a (ẹ̑) 
  1. 1. večja domača žival z rogovi, ki se goji zlasti zaradi mesa in mleka: ima nekaj goved in konja; na travniku se je paslo pet goved
     
    zool. moškatno govedo govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
    // ed. več goved, goveda: v reki napajajo govedo; bolezen goveda; meso z glave goveda / bohinjsko govedo; pincgavsko govedo rjavo z belimi lisami; farma za pitovno govedo / divje govedo
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: ta fant je pravo govedo / kot psovka govedo neotesano
SSKJ
govedoréjec -jca (ẹ̑) kdor redi, vzreja govedo: posvetovanje govedorejcev
SSKJ
govéjak -a (ẹ̑) nar. dolenjsko pot za govedo: fanta sta se zapodila po govejaku navzgor
SSKJ
govéji -a -e prid. (ẹ̄) nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
 
vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
SSKJ
istokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž. ki je iste krvi, istega rodu: istokrvni ljudje
 
vet. istokrvno govedo govedo iste pasme
SSKJ
izvréči -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ) 
  1. 1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. elektronski računalnik izvrže podatke
  2. 2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
  3. 3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
  4. 4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
    izvréči se tudi zvréči se 
    1. 1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo
    2. 2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen
    3. 3. redko postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo
    izvŕžen tudi zvŕžen -a -o: izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago; prim. zvreči
Število zadetkov: 68