Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bívol -a m (ȋ)
divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol
 
zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus
SSKJ²
bízon -a m (ȋ)
severnoameriško divje govedo z močnim oprsjem: čreda bizonov
SSKJ²
bohínjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskim
 
bot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis
SSKJ²
brezróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki je brez roga, rogov: brezrogo govedo
SSKJ²
brucelóza -e ž (ọ̑)
med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza
SSKJ²
búša -e ž (ú)
majhno, trebušasto govedo s kratkimi rogovi: v Bosni redijo buše; hrvaške buše
// slabš. slabo raščena krava: v hlevu ima le tri buše; mršava buša
SSKJ²
debelíti -ím nedov. (ī í)
delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita
    debelíti se 
    postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati
SSKJ²
dímast -a -o prid.(í)
1. podoben dimu: dimasti oblaki; dimasta megla / dimasta mesečina nejasna, motna
// ki je temno sive barve: dimasto govedo
2. poln dima: dimast plamen; dimasto ozračje nad mestom
3. sajast, okajen: dimasti tramovi; dimasta svetilka je slabotno brlela
    dímasto prisl.:
    dimasto bele meglice
SSKJ²
dónor -ja m (ọ́)
1. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; darovalec: ledvica posmrtnega donorja; seznam donorjev kostnega mozga; program oploditve z donorjem
2. vet. žival, zlasti govedo, ki daje spolne celice: geni donorjev / živali donorji
3. kem. snov, ki odda elektron, atom, ion drugi snovi: molekula deluje kot donor dušika
SSKJ²
drobníca2 tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄)
ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico
SSKJ²
gávčo tudi gaucho -a [gáu̯čom (ȃ)
v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo
SSKJ²
gojíti -ím nedov. (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto; na farmi gojijo govedo za meso; gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami; laboratorijsko gojiti glivice
 
ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
// star. negovati: brke je vedno skrbno gojil; gojiti (si) polt
// knjiž. krepiti, razvijati, utrjevati: gojiti občutek odgovornosti; gojiti otrokove sposobnosti; pri pouku gojijo v učencih humana čustva / gojiti voljo, značaj
2. ekspr. biti dejaven na določenem področju: gojiti glasbo; že od mladih nog je gojil šport / gojil je predvsem ljudsko kulturo
// knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: gojiti upe; gojiti sovraštvo, spoštovanje do koga; veliko ljubezen je gojil do otroka; gojiti simpatijo / po tem dogodku ni mogel gojiti več nobenih iluzij
    gojèn -êna -o:
    gojen gozd; skrbno gojeni nasadi; gladil si je lepo gojeno brado
SSKJ²
govéd -i ž (ẹ̑)
govedo: v hlevu imajo osem govedi / goved je žalostno mukala; v bližini se je pasla cikasta goved; gojijo molzno goved
SSKJ²
govédo -a s (ẹ̑)
1. večja domača žival z veliko, široko glavo in debelejšimi stožčastimi rogovi: ima nekaj goved in konja; na travniku se je paslo pet goved
 
zool. moškatno govedo govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
// ed. več goved, goveda: v reki napajajo govedo; bolezen goveda; meso z glave goveda / bohinjsko govedo; pincgavsko govedo rjavo z belimi lisami; farma za pitovno govedo / divje govedo
2. slabš. neroden, navadno surov človek: ta fant je pravo govedo / kot psovka govedo neotesano
SSKJ²
govedorêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja govedo: posvetovanje govedorejcev
SSKJ²
govêjak1 -a m (ȇ)
nar. dolenjsko pot za govedo: fanta sta se zapodila po govejaku navzgor
SSKJ²
govêji -a -e prid. (ē)
nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
 
vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
SSKJ²
istokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
knjiž. ki je iste krvi, istega rodu: istokrvni ljudje
 
vet. istokrvno govedo govedo iste pasme
SSKJ²
izvréči -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. računalnik izvrže podatke
2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
    izvréči se tudi zvréči se
    1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo
    2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen
    3. postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo
    izvŕžen tudi zvŕžen -a -o:
    izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago; 
prim. zvreči
SSKJ²
ják1 -a m (ȃ)
zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens: čreda jakov
Število zadetkov: 67