Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
govoríti -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ī í)
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč
// biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral
2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo
// z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval
5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek
6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali / ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti?
7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim
8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
● 
fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove
    govorèč -éča -e:
    jezno govoreč je pogrnila mizo; nemško govoreča ženska; ušla je govoreča papiga; sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega
    govorjèn -êna -o:
    govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana / v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten
Pravopis
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
Celotno geslo Sinonimni
govoríti -ím nedov.
1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
SINONIMI:
slabš. bebljati, slabš. besedičiti, knj.izroč. besediti, knj.izroč. besedovati, slabš. blebetati, slabš. blekati, slabš. blesti, slabš. brenkati, slabš. bubljati, slabš. cmevkati, slabš. čeljustati, ekspr. čenčati, slabš. česnati, ekspr. čivkati, slabš. čvekati, slabš. devetkati, slabš. gagati, slabš. gobcati, slabš. gobezdati, slabš. gofljati, zastar. golčati, slabš. govoričiti, zastar. izgovarjati, zastar. izrazovati se, star. izrekati, slabš. jezikati, slabš. klatiti, ekspr. klepetati, slabš. klestiti, slabš. klobasariti, slabš. klobasati, slabš. klobuštrati, slabš. klopotati, slabš. kokodajsati, slabš. kokodajskati, slabš. kokodakati, slabš. kolcati, slabš. krakati, slabš. kvakati, star. kvantati, slabš. kvasati, slabš. kvasiti1, slabš. lajati, zastar. lepetati, ekspr. lopotati, nar. marnjati, slabš. meketati, slabš. mlatiti, slabš. mleti2, ekspr. omenjati, slabš. otepati, ekspr. peti1, ekspr. praviti, ekspr. prepevati, nar. prezati, zastar. pričati, sleng. prijavljati, ekspr. pripovedovati, ekspr. rabiti jezik, ekspr. razkladati, ekspr. razpletati, ekspr. razpredati, slabš. regljati, star. rekati, slabš. rezgetati, ekspr. robiti, ekspr. ropotati, pog. slišati, ekspr. sukati jezik, ekspr. šušljati, ekspr. trditi1, slabš. trobentati, slabš. trobezljati, slabš. tvesti, star. uganjevati, ekspr. ugibati, ekspr. uporabljati jezik, ekspr. utrinjati, star. zlagati besede, slabš. žlobudrati
2.
s prislovnim določilom, prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
SINONIMI:
pog. biti govornik, neknj. pog. držati govor, slabš. govorančiti, pog. imeti govor, ekspr. imeti govoranco
3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
SINONIMI:
ekspr. klepati, ekspr. lomiti, ekspr. tolči
4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih
SINONIMI:
ekspr. meniti se, ekspr. pogovarjati se
Celotno geslo Vezljivostni G
govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.
Celotno geslo Frazemi
govoríti Frazemi s sestavino govoríti:
govoríti glúhim ušésom, govoríti iz očí v očí, govoríti, kàkor bi róžice sadíl, govoríti kakor mlín, govoríti, kot bi róžice sadíl, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, govoríti kot dèž, govoríti kot raztŕgan dóhtar, govoríti kot stŕgan dóhtar, govoríti na pámet, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govoríti v prázno, govoríti v véter, ne govoríti na pámet
Celotno geslo Pregovori
govoriti je sestavina izrazov
Kdor veliko govori, malo naredi
V VARIANTI IZRAZOV: Dejanja so glasnejša od besed, Kar trezen misli, pijan pove, Kdor molči, desetim odgovori, Med vojno muze molčijo, Molk je zlato
Celotno geslo Etimološki
govorīti – glej gọ̑vor
Pleteršnik
govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
Prekmurski
govorìti -ím nedov. govoriti: pocsne Kristus etak govoriti SM 1747, 83; Vám je potrejbno govoriti teda BKM 1789, 119; z-gvüsnosztjov szmem govoriti KAJ 1848, 256; da bi jasz znao kak ti govoriti KAJ 1870, 14; Govorim vam vezdáj BKM 1789, 187; Od koga govori drügi Articulus TF 1715, 21; kai ono od toga govori SM 1747, 42; Te Kriſztus govori BKM 1789, 18; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; I ſteri, jálnoszt govorijo BKM 1789, 8b; praviczo govori ni ne ztrasiſze je SM 1747, 89; Nebom vecs govoro SŠ 1796, 80; Potom govoríla bode SŠ 1796, 171; Jo ſzam, pio gouvoro SŠ 1796, 70; etak szem govorio KAJ 1870, 84; Naszlêdnye je etak govorio KAJ 1870, 129; Dávno ſzo govorili BKM 1789, 107; Tou gdabi jaſz tim kouſztam gouvoro SŠ 1796, 35
govoréči -a -e govoreč: pri Lukácſi govorécſi TF 1715, 25; dáo ga je nyim govorécſi KŠ 1754, 201, Zapovedao je Boug govorécsi KM 1796, 6; I govorecſi: povrnte ſze KŠ 1771, 9; Sztarisinom ſznehé govorécsi SIZ 1807, 3; ſze je Bougi molila govorécsa KM 1790, 40; csüdivalo ſze je lüſztvo govorécse KŠ 1771, 30; veli vszem sze oglásziti govorécsi KOJ 1845, 8; Jožek začne Ferkeca mériti, govoréči BJ 1886, 5; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; Priſzpodobni ſzo kdeczi govorecsoj KŠ 1771, 189; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12; kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 27; Otecz i Mati ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti govorécsi TF 1715, 4; krſztsenikov, ſteri li ſtamo oſtio dávajo govorécſi KŠ 1754, 203; Ne ſzkrbte ſze tak govorécsi: ka bomo jeli KŠ 1771, 20
Celotno geslo Pohlin
govoriti [govorīti govorím] nedovršni glagol

govoriti

Celotno geslo Hipolit
govoriti glagol

PRIMERJAJ: govoreč, govorjen

Vorenc
govoriti nedov.F101, affarigovoriti; attice loquidobru govoriti; barbarè loquigardú govoriti; blatireberbrati, neumnu govoriti; detractarehudú zheṡ eniga govoriti; dictarenaprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquuslaṡhniviz, kateri laṡh govori; fanduskar je vrédnu de ſe govory; farigovoriti; figurare os puerieniga otroka vuzhiti govoriti; genuino roderegardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalarev'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandèzhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -ummutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectareeniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oriskateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -likateri teṡhku govory; veripatienspotarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč 
Svetokriški
govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
Celotno geslo Megiser
govoriti nedovršni glagol
Besedje16
govoriti glag. nedov. ♦ P: 49 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
govoriti
Zadrečki
govoriti nd.
Bovški
govoriti nedov.
Celotno geslo Kostelski
govoritiˈgȯvoːrt gȯˈvȯriːn nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
govoríti čez -ím čez nedovršni glagol, glagol govorjenja
knjižno pogovorno kdo/kaj izražati z govorjenjem kaj
Kar naprej govori čez svoje ljudi.
Število zadetkov: 25