Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
absolúten -tna -o prid. (ȗ) 
  1. 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
  2. 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
  3. 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
    ♦     filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
    absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ
ák -a m (ȃ) gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
SSKJ
akácijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med
SSKJ
akcesóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav
♦ gozd. akcesorna sestavina lesa
SSKJ
àli in ali vez. (ȁ) 
  1. 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
    1. a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
    2. b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
      // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
      ●       pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
  2. 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
    2. b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
  3. 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
    // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
SSKJ
apopleksíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. med. možganska kap: posledice apopleksije
  2. 2. gozd. nenadno sušenje drevesa
SSKJ
báči -ja m (ȃ) nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric, striček: Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec)
SSKJ
bakrenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je bakrene barve: jesenski bakrenobarvni gozd
SSKJ
bámbusovje -a s (ȃ) bambusov gozd: utirati si pot skozi bambusovje
SSKJ
banánovec -vca m (ȃ) tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi: gozd bananovcev in palm
SSKJ
blížnjica -e ž (ȋ) stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste; iti v vas po bližnjici; strma bližnjica; ve za bližnjico čez hrib
SSKJ
bohotívka -e ž (ȋ) gozd. poganjek, ki zraste iz starega tkiva
SSKJ
bojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
  2. 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica
    // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled
    bojéče prisl.: boječe gledati, potrkati, vprašati; prim. bati se
SSKJ
bokálnica -e [u̯n] ž (ȃ) gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi
SSKJ
bókati1 -am nedov. (ọ̄ ọ̑) 
  1. 1. dajati čemu vzbočeno obliko: bokati doge, pločevino / nad očmi so se bokale goste črne obrvi
  2. 2. gozd. uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda: bokati kopo
    bókan -a -o: lepo bokan prsni koš
SSKJ
boreálen -lna -o prid. (ȃ) bot., geogr. značilen za severno poloblo: borealni iglasti gozd; borealna klima
SSKJ
boróvec -vca m (ọ̄) nar. bor1: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd
SSKJ
boróvje -a s (ọ̑) borov gozd: iti skozi borovje; skrivati se v borovju; gosto, temno borovje
SSKJ
bòršt bôršta m (ȍ ó) nar. gozd: zeleni boršti
SSKJ
bráčka -e ž (ȃ) gozd. braška
Število zadetkov: 621