gramátika -e ž (á)
1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko
// veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
♦ jezikosl. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika
2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu
// tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
gramátika -e ž, pojm. (á) slovnica; števn. obiskovati ~o |tretji razred nekdanje gimnazije|; star. ~ za osmi razred učbenik slovnice
Celotno geslo
Etimološki
gramátika -e ž
Pleteršnik
Prekmurski
gràmatika -e ž gramatika, slovnica: pouleg návadnoga gúcsanya véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
gramatika samostalnik ženskega spola
Svetokriški
gramatika -e ž gramatika: Sakaj Grammatica im. ed. drugiga nevuzhij temuzh prau govorit (III, 14) ǀ On je vuzhil Gramatiko tož. ed., koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← lat. grammatica ← gr. γραμματική ‛abeceda, slovnica’
Besedje16
Število zadetkov: 10
Dostopnost