Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
gomíla -e ž (ī) 
  1. 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja
    // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi
  3. 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila
    ♦     arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
SSKJ
gomílast -a -o prid. (ī) ekspr. podoben gomili: gomilast grič
SSKJ
goríca -e ž (í) 
  1. 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
    // gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
  2. 2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
  3. 3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
SSKJ
gríč -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi
// star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
SSKJ
gríček -čka m (ī) manjšalnica od grič: povzpel se je na griček; zeleni griček za vasjo
SSKJ
hólm -a m (ọ̄) star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu
♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec
SSKJ
klánec -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber
// nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib
♦ fiz. poševna ravnina
SSKJ
kólk in kôlk -a [prva oblika u̯k] m (ọ̑ ọ̄; ō ó) 
  1. 1. stranski del medenice: operirati kolk / bolečine v kolku
    ♦     med. izpah kolka
  2. 2. redko grič, hrib: domačije, raztresene po kolkih in slemenih
SSKJ
kôpec in kópec -pca m (ó; ọ̑) knjiž. grič, hrib: po kopcih je ležal še sneg
SSKJ
kúcelj -clja m (ú) nar. zahodno grič, vzpetina: na kuclju je stala cerkev
♦ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom
SSKJ
kúk -a m (ȗ) nar. grič, hrib: povzpel se je na kuk
SSKJ
mástika1 -e ž (á) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: grič je obrasel z mastiko
SSKJ
ôndu prisl. (ȏ) zastar. tam: stopil je na grič ter se ondu naužil razgleda
SSKJ
piramídast -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj; piramidast klobuk; piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika
    piramídasto prisl.: piramidasto naložene deske
SSKJ
robícelj -clja tudi -na [cəl] m (í) nar. robič, izboklina: doseči robicelj v skalnati steni / travniki so bili neravni, polni robicljev
// grič, vzpetina: na vsak robicelj se je povzpel
SSKJ
vzbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh; močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon
    vzbóčiti se dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič
    vzbóčen -a -o: vzbočen hrbet; vzbočeno čelo
Število zadetkov: 16