Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bezgôvje -a [bəzgou̯jes (ȏ)
bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
Celotno geslo Pohlin
bezgovje [bǝzgọ̑vje] samostalnik srednjega spola

bezgovo grmovje; bezgovje

SSKJ²
bodèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi
// ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje
 
bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis
SSKJ²
bodíčast -a -o prid. (í)
poln bodic: bodičasti morski ježki; osat je bodičast / bodičasta žica bodeča; bodičasto grmovje
// piker, zbadljiv: bodičast humor; bodičaste besede
SSKJ²
bodíčevje -a s (í)
bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem
 
bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica
Celotno geslo Sinonimni
bodíčevje -a s
bodičasto, trnato grmovjepojmovnik
SINONIMI:
bodičje, knj.izroč. bodečija
SSKJ²
bodíčje -a s (ȋ)
bodičasto, trnato grmovje: bežal je skozi gosto bodičje
SSKJ²
bohôten -tna -o prid., bohôtnejši (ó)
bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike
    bohôtno prisl.:
    grmovje se bohotno razrašča
SSKJ²
brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é)
1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu
 
ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
2. premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh
Pravopis
brêsti brêdem nedov. -i -íte, -óč; brêdel -dla tudi brédel brêdla, star. brèl brêla, brèst/brêst, bredèn -êna; bredênje; (brèst/brêst) (é) kaj ~ vodo; bresti čez kaj ~ ~ reko; bresti skozi kaj ~ ~ grmovje; poud. bresti v kaj ~ ~ dolgove |zelo se zadolževati|
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje]
    1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje
      1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: brin
SSKJ²
brínje -a s (ȋ)
brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom
Celotno geslo Pohlin
brinje [brȋnje] samostalnik srednjega spola
  1. brinove jagode
  2. brinovo grmovje; brinje
Celotno geslo eSSKJ16
brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola
1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje
1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo Kostelski
brinjebˈriːn’e -a s
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: brin
brinovka
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
Celotno geslo Pohlin
češminje [češmȋnje] samostalnik srednjega spola

češminovo grmovje, LATINSKO: Berberis vulgaris

SSKJ²
dirjíhati -am nedov. (í)
zastar. dirjati, dirjastiti: dirjihati čez travnik in skozi grmovje
Število zadetkov: 267