Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bezgóvje -a [bəz] s (ọ̑) bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
SSKJ
bodèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi
// ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje
♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis
SSKJ
bodíčast -a -o prid. (í) poln bodic: bodičasti morski ježki; osat je bodičast / bodičasta žica bodeča; bodičasto grmovje
// redko piker, zbadljiv: bodičast humor; bodičaste besede
SSKJ
bodíčevje -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem
♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica
SSKJ
bodíčje -a s (ȋ) bodičasto, trnato grmovje: bežal je skozi gosto bodičje
SSKJ
bohôten -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike
    bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča
SSKJ
brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 
  1. 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu
    ●     ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
  2. 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh
SSKJ
brínje -a s (ȋ) brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom
SSKJ
dirjíhati -am nedov. (í) zastar. dirjati, dirjastiti: dirjihati čez travnik in skozi grmovje
SSKJ
drénje -a s (ẹ̑) redko drenovo grmovje ali drevje: drenje je že v cvetju
SSKJ
drénovje -a s (ẹ́) drenovo grmovje ali drevje
SSKJ
drobnolíst -a -o prid. (ȋ ī) drobnolisten: drobnolisto grmovje
SSKJ
gabríčje -a s (ȋ) redko gabrovo grmovje, drevje: redko gabričje med skalami
SSKJ
gábrov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gaber: gabrov les; trd ko gabrova grča / gabrov gozd; jesenovo in gabrovo grmovje
SSKJ
glógovje -a s (ọ̄) glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine
SSKJ
góst -a -o tudi -ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ́) 
  1. 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda
  2. 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh
    // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema
  3. 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako
    // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami
  4. 4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni
    // dela goste korake kratke, drobne
  5. 5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln
    // težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno
    ♦     les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke
    gósto in gostó prisl.: gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina
    gósti -a -o sam.: nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi nagosto; po gostem mu je pisal pogostem
SSKJ
góšča -e ž (ọ́) 
  1. 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo; skrivali so se po gozdovih in goščah
    // gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine
    // mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves; v daljavi je žarela gošča ribiških luči; obdala ga je gošča sabelj
  3. 3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi
    // ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo
  4. 4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča
    ●     nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih
SSKJ
goščáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo
    // gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj
  3. 3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo
  4. 4. redko kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava
SSKJ
grmíčevje -a s (ī) majhno, nizko grmovje: tu raste le redka trava in bodičasto grmičevje; nizko, okrasno grmičevje / skriti se v grmičevju
SSKJ
grmíčje -a s (ȋ) majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje; okrasno, šipkovo grmičje
Število zadetkov: 130