Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

gromôvnik gromôvnika samostalnik moškega spola [gromôu̯nik]
    1. bog groma, bliska
    2. ekspresivno javni govornik, ki glasno, zavzeto, odločno izraža svoja stališča
ETIMOLOGIJA: iz grom
SSKJ²
gromôvnik -a m (ȏ)
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v parlamentu; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec
2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
Celotno geslo ePravopis
Gromovnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gromovnik samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko nadomestno ime
bog groma in strele: Zevs, Perun, Jupiter
IZGOVOR: [gromôu̯nik], rodilnik [gromôu̯nika]
BESEDOTVORJE: Gromovnikov
Pravopis
gromôvnik -a m, člov. (ȏ) poud. politični ~ |odločno, vidno nastopajoča oseba|; neobč. ~ Jupiter
gromôvnica -e ž, člov. (ȏ) poud.
gromôvničin -a -o (ȏ) poud.
Celotno geslo Sinonimni
gromôvnik -a m
GLEJ SINONIM: glasnik2, govornik1
Celotno geslo Etimološki
gromọ̑vnik – glej grȍm
Pleteršnik
gromǫ́vnik, m. der Donnerer, Mur., Cig., Jan.; prim. hs. gromovnik.
Število zadetkov: 7