Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
diatóničen -čna -o prid. (ọ́) muz. ki je iz celih tonov in poltonov: diatonični sistem; diatonična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone; diatonična stopnja / diatonična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona
SNB
fólderSSKJ -ja m (ọ̄) pog.
seznam s podatki o datotekah, navadno shranjen na disku računalnika; mapa: odpreti nov folder; Če na vrhu v vrstici hitrih gumbov kliknemo na gumb mape oz. folderji, se nam odpre del, ki ga ponavadi uporabljamo, kadar premikamo, kopiramo oziroma delamo s podatki E agl. folder, prvotno 'mapa', iz fold 'zložiti, preganiti'
SSKJ
glásen -sna -o, stil. glasán glásna -o in -ó, stil. glasèn -snà -ò prid., glasnéjši (á; ȃ á; ə̏ ȁ) 
  1. 1. zelo dobro slišen: pogovor je vedno bolj glasen; zbudi ga glasno petje; pozdravili so ga z glasnim ploskanjem / glasen potok
    // slišen sploh: glasen jok; glasen pozdrav; pogovor je pretrgal glasen smeh / ekspr. glasni udarci srca
  2. 2. ki mnogo, zelo slišno govori: glasni ljudje; težko se je znašel med tako glasnimi gosti; bil je vedno glasnejši in zabavnejši / glasna, razigrana družba; glasna skupina sejmarjev; pren., ekspr. o tej zadevi je bil tisk zelo glasen
    // knjiž. ki ima močen glas: glasen lovski rog; glasen zvon; glasna piščalka
    glasnó in glásno prisl.: glasno brati, govoriti; glasno klicati; še glasneje je začel peti; glasno zaloputniti vrata; elipt. nikar tako glasno
     
    imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepševanja in prikrivanja, odločno
     
    muz. glasno označba za jakost izvajanja forte
    glásni -a -o sam.: vedno je bil med najbolj glasnimi; stopil je k radiu in zavrtel gumb na glasno
SSKJ
gúmb -a (ȗ) predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga
// čevlji na gumb
// gumbu podoben nastavek
  1. a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu
  2. b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom
    ♦ 
    lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
SSKJ
gúmbek -bka (ȗ) manjšalnica od gumb: bluza s steklenimi gumbki / pritisnil je na gumbek in pokrovček je odskočil
SSKJ
gúmben -bna -o (ȗ) pridevnik od gumb: gumbne luknje
SSKJ
gúmbnica -e ž (ȗ) luknja za gumb na oblačilu: narediti gumbnico; gumbnice pri srajci; sukanec za gumbnice / obšiti gumbnico / zataknil si je rožo v gumbnico v zanko na fazoni plašča ali suknjiča
SSKJ
harmónika -e ž (ọ́) 
  1. 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo
    // ustna harmonika orglice
     
    muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo
    // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju
  2. 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
SSKJ
izkljúčiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok
  2. 2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine
    // preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave
     
    jur. javnost naj se izključi od obravnave
  3. 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor
  4. 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake
    // ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje
    ● 
    ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
    izkljúčen -a -o 
    1. 1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet
       
      jur. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati
    2. 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »ali bo izdelal?« »Izključeno«
SNB
klíkati -am nedov. (ȋ)
pritiskati navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbirati možnosti, funkcije, prikazane na zaslonu računalnika: Analize kažejo, da so uporabniki čedalje bolj ravnodušni, se ne odzivajo več na oglase in ne klikajo več na hiperpovezave, ki jim jih ponujajo oglaševalci E klík
SNB
klíkniti -em dov. (í ȋ)
1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E klík
SSKJ
knòf knôfa (ȍ ó) nižje pog. gumb
SSKJ
kromátičen -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone
♦ 
fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv
SSKJ
medenína -e ž (í) 
  1. 1. raba peša zlitina bakra in cinka; med: gumb iz medenine
  2. 2. izdelki iz medi: medenina na komatih
SSKJ
medenínast -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka
  2. 2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi
SSKJ
naravnávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnaval je gube na zavesi; naravnava si ruto / naravnavati izpahnjeno nogo
  2. 2. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnavati kosilnico / naravnavati gumb za glasnost / naravnavati širino brazde
  3. 3. delati, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnavati daljnogled proti oddaljeni skupini ljudi / redko naravnavati top namerjati
    // delati, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnavati pogovor na to vprašanje; k temu cilju je naravnavala vse svoje želje
    ● 
    ekspr. ljudem so se postopoma naravnavala hrbtišča postajali so bolj samostojni, odločnejši
SSKJ
nastavljálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za nastavljanje: nastavljalni gumb pri televizijskem aparatu
 
fot. nastavljalna leča leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici
SSKJ
nastávljati -am nedov., stil. nastavljájte; stil. nastavljála (á) 
  1. 1. dajati, postavljati kaj v položaj
    1. a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je
    2. b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice
    3. c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj
      // podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke
  2. 2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da
    1. a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike
    2. b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost
  3. 3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove
  4. 4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske
    ● 
    ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati
    nastávljati se nav. ekspr.  
    1. 1. prihajati, postavljati se v opazen, dobro viden položaj: vedno se je nastavljal na drugi konec ulice / slabš. to dekle se rado nastavlja navadno z vedenjem, oblačenjem skuša zapeljevati moške
       
      ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu
    2. 2. dopuščati delovanje česa na kaj: nastavljati se toploti, sončnim žarkom; nastavljati obraz vetru
SSKJ
nezgóda -e ž (ọ̑) 
  1. 1. dogodek, pri katerem je človek poškodovan: nezgoda se je pripetila zgodaj zjutraj; povzročiti nezgodo; nezgoda pri delu; vzroki nezgode; pomoč pri nezgodi; odškodnina za nezgodo / obratna, prometna nezgoda
     
    jur. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev
  2. 2. dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno; nesreča: doletela ga je huda nezgoda, pogorela mu je hiša / ekspr. nezgode življenja so ga teple / elementarne, vremenske nezgode
  3. 3. ekspr. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek: pripetila se mu je nezgoda, da mu je odletel gumb na hlačah; smejala se je njegovi nezgodi; rad je opisoval svojo nezgodo / komikove nezgode
    ● 
    knjiž. pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja vesele in neprijetne doživljaje
SSKJ
nìč štev. neskl. (ȉ) 
  1. 1. izraža število nič [0]: nič in nič je nič; pet množeno z nič je nič; nič celih nič ena 0,01; ura je sedem nič pet 705; vrednosti od nič do neskončno
    // izraža številko nič: tekma se je končala s tri proti nič / zavrteti gumb priprave na nič
     
    pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal
     
    lingv. pripona nič [Ø] pripona, ki glasovno ni izražena; med. krvna skupina nič [0]
  2. 2. izraža izhodiščno vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim: temperature bodo okoli nič / vodno stanje nič normalno
    // teh. izraža dogovorjeno izhodišče za merjenje fizikalne količine: vidljivost nič / publ. trenutek nič pri odštevanju (za start)
Število zadetkov: 60