Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
hríb -a m (í) priti s ~a v dolino; Vas leži pod ~om; vrh ~a; biti doma iz, s ~ov; hoditi v ~e |v planinski, gorski svet|
Pravopis
gólež -a m z -em (ọ̑) poud. |gol, neporasel hrib|
Pravopis
gólovec -vca in golôvec -vca m z -em (ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star. |gol, neporasel hrib|
Pravopis
goríca -e ž (í) pokr. vzh.: obdelovati ~o vinograd; živeti v ~ah |v gričevnati pokrajini|; star. hrib, grič
Pravopis
hólm -a m (ọ́; ọ̑) star. grič, hrib; zem. osamelec
Pravopis
hólmec -mca m s -em (ọ́; ọ̑) manjš., star. majhen grič, hrib
Pravopis
krtína -e ž (í) ~e na travniku; poud. povzpeti se na vsako ~o |hrib, vzpetino|
Pravopis
osamélec -lca m z -em (ẹ̑) zem. |vzpetina, hrib|; neobč. |osamljeno drevo, osamljena skala|
Pravopis
bodíčevje -a s, skup. (í) z ~em porasel hrib
Pravopis
búkev -kve ž (ȗ) podreti ~; snov., prakt.sp. toporišče iz ~e iz bukovega lesa; skup., knj. pog. z ~ijo porasel hrib z bukovim gozdom
Pravopis
dól -a tudi dôl dóla [-u̯] m, mest. mn. tudi doléh (ọ̑; ȏ ọ̑) pesn. razlegati se čez hrib in ~; star. dolina; zem. |manjša dolina|
Pravopis
hóstnat -a -o; bolj ~ (ọ̑) star. gozdnat: ~ hrib
hóstnatost -i ž, pojm. (ọ̑) star. gozdnatost
Pravopis
imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|

íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
kàr2 prisl. zaim. (ȁ)
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj
Pravopis
kresáti kréšem nedov. krêši -íte, -óč; krêsal -ála, krêsat, -án -ána; kresánje; (krêsat) (á ẹ́) kaj ~ ogenj; poud. ~ dovtipe |pripovedovati|; kresati kaj ob kaj ~ kremen ob kremen; poud. ~ v hrib |počasi, težko hoditi|
kresáti se kréšem se (á ẹ́) Iskre so se kresale; poud. Ves večer so se kresale domislice |se pripovedovale, nastajale|
Pravopis
nèobráščen -a -o (ȅȃ) gol, ~ hrib; ~ obraz
nèobráščenost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Pravopis
nèvisòk -ôka -o (ȅȍ ȅó ȅó) ~ hrib; omilj.: ~, zgrbljen možiček |majhen|; ~a cena |nizka|
nèvisôkost -i ž, pojm. (ȅó)
Pravopis
nízek -zka -o; nížji -a -e (í; ȋ) ~ hrib; poud. ~i nagibi |moralno negativni|
nízki -a -o (í) ~ fižol; publ. uporabljati ~e udarce nepoštena sredstva
nížji -a -e (ȋ) ~a izobrazba
nàjnížji -a -e tudi nájnížji -a -e (ȁȋ; ȃȋ) ~ sloji prebivalstva; poud. stati na ~em klinu družbene lestvice |pripadati najrevnejšim slojem|
nížji -ega m, člov. (ȋ) upor ~ih višjim |podrejenih|
nízko -ega s, pojm. (í) poud. nekaj ~ega v človeku |moralno negativnega|
nízkost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
obrásel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á) ~o pobočje; obrasel z/s čim s trto ~ hrib
obráslost -i ž, pojm. (á)
Število zadetkov: 37