Zadetki iskanja
Vorenc
ime s, F31, aequivocè, po vezh imènih; binominus, -a, -um, kateri ima dvei imèni; epitheton, raven imè; nomen, imè; nomen adiectivum, perverṡhenu, ali perloṡhenu imè; nomen proprium, laſtnu imè; nomen substantivum, ſtojezhe imè; nomina, imena; notam incurrere, dobru imè ṡgubiti, en húd glaṡ ṡadobiti; pronomen, tú pravu imè, inu nikár preimik
Vorenc
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop. [293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
Vorenc
medček (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, F2, euphorbia, vel euphorbium, medzhek Scopoli; tithymalus, -li medzhek Scopoli [434: Euphorbia, Tithymalus. Carniol. Meitſek; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. – Meitſek, medzhek je pokvarjeno ime za mleček, kakor imenuje rastlino Euphorbia Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 243: mlečnik, mleček; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 758, ima ime mleček kar za enaindvajset rastlinskih vrst.]
Vorenc
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole, drenk Scop. [479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
Vorenc
gabez (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, belladona trihotoma vovzhjek, gabesh. Scop. [Ima ime Gabes v seznamu Nom. Carn., pri opisu rastline Atropa Belladona na str. 287, 288 pa ni nobenega slovenskega imena. Pohlin se je verjetno zmotil in je vzel zapis ne od Scopolija, marveč iz navedene Hacquetove razprave, str. 52: Woolfskirsche, Dollkraut, tötlicher Nachtschatten, u. s. f. krainerisch: Voukzhie, oder Gabes, Atropa Belladona, die sechste Tafel Woukzhie. Wolfskirsche. Atropa belladona.]
Vorenc
imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo
Vorenc
prepeluca (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, papaver prepeluze Scopoli [314: Papaver. Carniol. Perpeluze; v seznamu Nom. Carn. Perpeluze. – Osnova popačenih imen Perpeluze, prepeluze je pravilno ime purpelica. Pri tem je zanimivo, kar je zapisal zdravnik H. C. Schlegel (1772–1839) v knjigi Reise durch einige Theile vom mittäglichen Deutschland und dem Venetianischen, Erfurt 1798, 393 (Kärnthnische Provinzial=Ausdrücke): Pupelitzen = sehr roth werden, von den Klatschrosen (Flor. papav. rhoead), die hier Pupelitzen gennant werden.]
Vorenc
prunkres (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, turritis prunkres Scop. [Pod II. Siliquoſae, Sisymbrium, opisuje Scopoli na str. 516, 517 rastlino Turritis; pod 5. Turritis foliis pinnatis na str. 518 pa Scopoli navaja rastlino Siſymbrium folliis pinnatis, Carniol. brungros, v seznamu Nom. Carn. Brun grös, kar je popačeno nemško ime Brunnenkresse za rastlino Sisymbrium nastrurtium. Turritis pa je po Cafovem izpisu (Plet.II., 579) iz knjige Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 254: stolpica, das Thurnkraut.]
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Vorenc
Vorenc
čmerika (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, F3, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?] [Hacquet, Beobachtungen ..., str. 10: Herbstzeitlose, Ushiuz, oder Gosijé wie auch Gosler; str. 40: Ta bella Zhmerika, oder Tschemrika, Weisse Nießwurze Veratrum album. T/afel/4 Zhmerika. Niswurz Veratrum album; str. 41: Ta zherna Zmerika, oder Ta Erdeſch Zhmerika, schwarze Nießwurz, Veratrum nigrum Linn.]; veratrum album, zhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika [Scopoli ima ime Tschmericka v seznamu Nomina Carniolica; ne pod Colchicum (str. 229), ne pod Veratrum (str. 558, 559) slovenskega imena nismo našli.]
Vorenc
dajanje s, F23, ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe; addicatio, k'laſtini dajanîe, pervoszhenîe, perdajanîe, zhes dajanîe; anteceſsus, vel anteceſsum, poprei danîe, ali dajanîe; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; datus, -us, dajanîe; dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt dajanîe; eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; inspiratio, notar davanîe, notar dajanîe; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largitio, dajanîe; liberalitas, darotlivoſt, dobrutlivoſt, radú dajanîe; locatio, na zhenṡh dajanîe; mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe; sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli; sugillatio, na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; sumptuarius, -a, -um, kar je h'potroṡhku, ali vun dajanîu; suppeditatio, podavanîe, potrebe dajanîe; tributio, tú dajanîe; vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe
Vorenc
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
Vorenc
drugači prisl., F9, absolutè, popolnama, na en konez, nikár drugazhi, cilú takú; aliter, drugazhi; aliter se resolvere, drugazhi ſe reṡmiſliti; diffingere, tú ſturjenu reṡdréti, inu drugazhi ſturiti; diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti; irrevocabilis, -le, kar ſe nemore naṡai vṡèti, kar ne more drugazhi biti; refutare, ṡavrézhi, odpovédati, drugazhi iṡkaṡati, de timu nei takú; reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti
Vorenc
flantoga (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, plantago, -nis, latifolia, flantoga [Ime Trapotez, ki ga Pohlin ni prevzel, ima Scopoli na str. 280 in v seznamu Nom. Carn.: Terpotz.]
Vorenc
glas m, F49, clarae famae, nominis, dobrega glaſſá, imèna; eho, naṡai odgovorèzhi glaṡ; fama secunda, ena dobra hvala, dobar glás; notam incurrere, dobru imè sgubiti, en hud glaṡ ṡadobiti; rava vox, hriplavi glás ali ṡhtima; resonantia, -ae, glas, ṡhtima, odumeinîe; rumor, -ris, en vpoi, ropotanîe, ſhrajanîe, glás; sonet vox tua, nai ṡaſhumy tvoi glaṡ; sonitus, -us, gláṡ, ſhumenîe, ſhumlanîe; sonorus, -a, -um, cilú glaſſan, inu lèpe ṡhtime, dobriga glaſſú; sonus, -ni, glaṡ, ṡhtima, ſhumenîe; vocula, -ae, ena ṡhtimiza, en maihin glas; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Vorenc
klicati nedov., F22, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; calare, klizati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi; evocans, kateri vunkai vabi, ali klizhe; evocare, ṡvabiti, vun klizati; evocare ad arma, vun na oroṡhye klizati; inclamare, na eniga krizhati, na vus glas klizati; invocare, na pumozh klizati, proſſiti; legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun klizati; pappare, ſvojga ozheta klizati; pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati; praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai klizhe, inu oṡnanuje; praedicare, pridigovati, vun klizati, oṡnanovati; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; provocator, -oris, kateri vunkai klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati; revocare, eniga odverniti, naṡai klizati; testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali klèti; vocare, klizati, poklizati, vabiti; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati
Vorenc
lastan prid., F26, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; adrogatio, gori vẛetje ẛa ſyna eniga, kateri ie ſvoj ſam laſtán goſpúd; autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn; autographum, laſtne rokè piſmu; autographus, laſtne rokè piſſár; chirographum, laſtne rokè piſmu; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; ignorat suum proprium nomen, on neṡná ſvoiga laſtniga imèna; jus privatum, eniga laſtna prauda; mancipium, ſuṡhen, vel ſhuṡhên, s'ṡhivotam laſtni, laſtna ſluṡhba; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; nomen proprium, laſtnu imè; nostraptè culpa, is naſhe laſtne pregréhe; peculiaris, -re, laſtán, poſſeben; pecunia privata, laſtni danarji; perduellis, -lis, en poglavitni ſovraṡhnik ſvoiga laſtniga goſpuda; praedium, -dÿ, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; propria mea culpa, moi laſtán gréh; proprius, -a, -um, laſtán; regulus, -li, krailizh, firṡht ene laſtne deṡhele; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti; synderesis, klanîe laſtne veiſti; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; tuam ipsius animam, tvojo laſtno duſho
Vorenc
metica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, pulegium, drobna meteza [Scopoli ima za Mentha na str. 471 in v seznamu Nom. Carn. ime Metha; pod Mentha omenja na str. 472 Pulegium.]
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost