Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
Bizánc -a m z -em zem. i. (ȃ)
1. Istanbul: v ~u
2. vzhodnorimsko cesarstvo: v ~u
bizantínski -a -o (ȋ)
Bizantínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Bizantínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bizantínčev -a -o (ȋ); prim. Carigrad, Konstantinopel
Pravopis
Cárigrad -a m, zem. i. (ȃ) Istanbul: v ~u
cárigrajski -a -o tudi carigrájski -a -o (ȃ; á)
Cárigrajčan -a tudi Carigrájčan -a m, preb. i. (ȃ; á)
Cárigrajčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bizanc, Konstantinopel
Celotno geslo Pohlin
Čarigrad [čȃrigradnepopoln podatek] (Čargrad) samostalnik moškega spola

turško mesto Carigrad, Istanbul

PRIMERJAJ: Carigrad

Jezikovna
Dve imeni enega mesta: Carigrad in Istanbul

Katero ime turškega mesta je priporočljivo uporabljati: Carigrad ali Istanbul?

Jezikovna
Dve imeni enega mesta: Carigrad in Istanbul (2)

V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.

Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).

Pravopis
Ístanbul -a m, zem. i. (ȋ) |turško mesto|: v ~u
ístanbulski -a -o (ȋ)
Ístanbulčan -a m, preb. i. (ȋ)
Ístanbulčanka -e ž, preb. i. (ȋ); prim. Bizanc, Carigrad, Konstantinopel
Jezikovna
Izjeme pri domačenju krajevnih imen

Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?

Jezikovna
Kdaj je »bonbon« postal »bombon«?

Pozdravljeni, imam vprašanje. Ali je prav bonbon ali kot pravijo v zadnjem času tudi bombon?

V novem v SSKJ ni bombona, sem pa našla v pravopisu 2001 obe verziji. Na Gigafidi je bonbon veliko bolj pogosto rabljen.

Svetokriški
Konstantinope/ol -(n)a m zemljepisno lastno ime Konstantinopel: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel im. ed. od Conſtantina ǀ vſame ta Peld, ter po mory ſe pelle v' Conſtantinopel tož. ed. ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol tož. ed. ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel tož. ed. S. Grogoria ǀ Honorius v' Conſtantinopoli mest. ed. ſe je neshal ǀ malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli mest. ed. ǀ V' tem lejti 312 je bila v' Conſtantinopolni mest. ed. … takorshna velika lakota Konstantinópel, lat. Constantinopolis, srgr. Κονσταντινόπολις, nekdanje ime mesta Carigrad, danes turš. İstanbul
Pravopis
Konstantinópel -pla m, zem. i. (ọ́) Istanbul: v ~u
konstantinópelski -a -o [pə] (ọ́)
Konstantinópelčan -a [pə] m, preb. i. (ọ́)
Konstantinópelčanka -e [pə] ž, preb. i. (ọ́); prim. Bizanc, Carigrad
Jezikovna
Podomačevanje imen mest: »Konstanz«, »Konstanca«

Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?

Celotno geslo Frazemi
pŕha Frazemi s sestavino pŕha:
delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hládno pŕho, [kot] hládna pŕha, pripráviti kómu hládno pŕho, učinkováti kot hládna pŕha
Celotno geslo eSSKJ
tôp4 tôp tôp pridevnik [tôp]
    1. neknjižno pogovorno ki je najboljši, vrhunski ali najbolj priljubljen
      1.1. neknjižno pogovorno pri katerem so enote razvrščene glede na stopnjo zlasti uspešnosti, priljubljenosti
    2. kot prislov, neknjižno pogovorno takó, da je vrhunsko, zelo dobro
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. top, prvotno ‛vrh’
Jezikovna
Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Število zadetkov: 14