Zadetki iskanja
1. Istanbul: v ~u
2. vzhodnorimsko cesarstvo: v ~u
bizantínski -a -o (ȋ)
Bizantínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Bizantínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bizantínčev -a -o (ȋ); prim. Carigrad, Konstantinopel
cárigrajski -a -o tudi carigrájski -a -o (ȃ; á)
Cárigrajčan -a tudi Carigrájčan -a m, preb. i. (ȃ; á)
Cárigrajčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bizanc, Konstantinopel
Katero ime turškega mesta je priporočljivo uporabljati: Carigrad ali Istanbul?
V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.
Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).
ístanbulski -a -o (ȋ)
Ístanbulčan -a m, preb. i. (ȋ)
Ístanbulčanka -e ž, preb. i. (ȋ); prim. Bizanc, Carigrad, Konstantinopel
Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?
Pozdravljeni, imam vprašanje. Ali je prav bonbon ali kot pravijo v zadnjem času tudi bombon?
V novem v SSKJ ni bombona, sem pa našla v pravopisu 2001 obe verziji. Na Gigafidi je bonbon veliko bolj pogosto rabljen.
konstantinópelski -a -o [pə] (ọ́)
Konstantinópelčan -a [pə] m, preb. i. (ọ́)
Konstantinópelčanka -e [pə] ž, preb. i. (ọ́); prim. Bizanc, Carigrad
Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?
delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hládno pŕho, [kot] hládna pŕha, pripráviti kómu hládno pŕho, učinkováti kot hládna pŕha
- 1. neknjižno pogovorno ki je najboljši, vrhunski ali najbolj priljubljen
- 1.1. neknjižno pogovorno pri katerem so enote razvrščene glede na stopnjo zlasti uspešnosti, priljubljenosti
- 2. kot prislov, neknjižno pogovorno takó, da je vrhunsko, zelo dobro
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Vse na Franu | 3 | 14 |
Slovarji
SSKJ² | 0 | 0 |
eSSKJ | 0 | 1 |
Sinonimni | 0 | 0 |
Pravopis | 1 | 4 |
ePravopis | 0 | 0 |
Sprotni | 0 | 0 |
Frazeološki | 0 | 1 |
Frazemi | 0 | 1 |
Pregovori | 0 | 0 |
Vezljivostni | 0 | 0 |
Vezljivostni G | 0 | 0 |
Vezljivostni NG | 0 | 0 |
Etimološki | 0 | 0 |
Etimološki | 0 | 0 |
NESSJ | 0 | 0 |
Zgodovinski | 0 | 2 |
Pleteršnik | 0 | 0 |
Prekmurski | 0 | 0 |
Pohlin | 0 | 1 |
Hipolit | 0 | 0 |
Vorenc | 0 | 0 |
Svetokriški | 0 | 1 |
Besedje16 | 0 | 0 |
eSSKJ16 | 0 | 0 |
Terminološki | 0 | 0 |
Botanika | 0 | 0 |
Kamnarstvo | 0 | 0 |
Davki | 0 | 0 |
Betonske konst. | 0 | 0 |
Farmacija | 0 | 0 |
Pravo | 0 | 0 |
Avtomatika | 0 | 0 |
Urbanizem | 0 | 0 |
Up. umetnost | 0 | 0 |
Tolkala | 0 | 0 |
Smučanje | 0 | 0 |
Gledališče | 0 | 0 |
Čebelarstvo | 0 | 0 |
Geologija | 0 | 0 |
Gemologija | 0 | 0 |
Geografija | 0 | 0 |
Planinstvo | 0 | 0 |
Narečni | 0 | 0 |
SLA | 0 | 0 |
Črnovrški | 0 | 0 |
Zadrečki | 0 | 0 |
Bovški | 0 | 0 |
Kostelski | 0 | 0 |
Ziljski | 0 | 0 |
Arhiv | 0 | 0 |
SSKJ | 0 | 0 |
SNB | 0 | 0 |
Svetovalnica
Jezikovna | 2 | 6 |
Oddajte vprašanje | ||
Terminološka | 0 | 0 |
Oddajte vprašanje |
Portali, korpusi
Franček |
Termania |
Gigafida 2.0 |
Nova beseda |
Korpus 16 |
Besede |
Besedišče |
Gos |
Predlagajte
Nove slovenske ustreznice |
Nove besede |