Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Sopomenke: »izobraževanje« proti »znanje«

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko z izobraževalnimi vsebinami. Razmišljamo o dveh možnostih: izobraževanje ali znanje. Krajša različica bi bila zaradi omejitve prostora boljša izbira, a skrbi nas, da ima znanje drugačen, preveč šolski prizvok. Ali obstaja še kakšno drugačno samostalniško poimenovanje, ki bi pojmovno zajemalo široko polje vseživljenjskega učenja, ki ni nujno vezano na šolski sistem? Kaj pa množinska oblika poimenovanja rubrike, npr. znanja? Kakšna je pravzaprav po vašem razlika med enimi in drugim poimenovanjem?

Jezikovna
Ujemanje osebka srednjega spola v dvojini in povedka

Prosim Vas za pomoč pri naslednji jezikovni dilemi. Zanima me, katera glagolska oblika v povedku je pravilna, če imamo osebek, zložen iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa sta različna.

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta se strinjala/sta se strinjali ...

Slovensko in hrvaško mesto sta bila/sta bili ...

Zavedam se, da kadar sta v osebku dva različna samostalnika srednjega spola, je spol glagola v povedku moški (mesto in podeželje sta bila), razumljiva mi je tudi glagolska oblika v povedku, ki sledi osebku s samostalnikom srednjega spola v dvojini (dve mesti sta bili). Rada pa bi vedela, katera oblika glagola je pravilna v primeru, da imamo osebek iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa različna.

Jezikovna
Mala ali velika začetnica: »sodni svet«

Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.

Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?

Jezikovna
Pisanje poklicev »kmetijsko-podjetniški tehnik, »živilsko-prehranski tehnik« ipd.

Kako se pravilno zapišejo naslednji pridevniki: kmetijsko podjetniški (tehnik), živilsko prehranski (tehnik) in poklicno tehniško (izobraževanje)?

Jezikovna
Imena izobraževalnih programov

Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer:

  • srednje poklicno izobraževanje, program Mizar ali mizar;
  • srednje strokovno izobraževanje, program Ekonomski tehnik ali ekonomski tehnik;
  • gimnazijski program Klasična gimnazija ali klasična gimnazija.

Jezikovna
Kdaj sklop -st- zapisati kot -št-?

Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.

Jezikovna
Razlika med pridevnikoma »biotehniški« in »biotehničen«

Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.

Jezikovna
Velika začetnica pri certifikatih

Zanima me, ali se ime certifikata piše z veliko ali z malo začetnico, npr. certifikat družini prijazno podjetje, certifikat športnikom prijazno izobraževanje.

Jezikovna
Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?

Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Jezikovna
Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

  • z videoklicem
  • po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna
Kdaj pisati »e« v besedi »e-račun« z malo in kdaj z veliko začetnico?

Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.

Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?

Jezikovna
Poimenovanja vrtcev, ki delujejo pri osnovnih šolah

Zanima me pravilen zapis stvarnega lastnega imena. Gre za uradno ime vrtca, ki ni samostojen, ampak je del osnovne šole. Na eUpravi RS piše: Enota Vrtec pri Osnovni šoli Xxx. Ali je ta zapis pravilen? Zanimata me veliki začetnici besed "enota" in "vrtec".

Jezikovna
Sklanjanje večbesednih imen podjetij: »Domel Holding«, »Merkur Trgovina« in »Iskra Mehanizmi«

Kako se sklanjajo večbesedna imena podjetij, npr. Domel Holding, Merkur Trgovina, Iskra Mehanizmi? Praksa je namreč zelo različna in velikokrat v nasprotju s pravili.

Jezikovna
Ustrezen zapis zloženk

Kako zapisati naslednje besede:

  • glasbeno-zabavni program
  • vzgojno-izobraževalni program
  • prometno-informacijski program. Ali se piše z vezajem, brez, skupaj? Kako bi utemeljili zapis?

Ali se piše levček ali levčk in storž ali storš?

Jezikovna
Velika ali mala začetnica za »zeleni znak kakovosti«

Zanima me, ali se ime znaka kakovosti, npr. zeleni znak kakovosti, piše z malo ali veliko začetnico? Na spletnih straneh je pisan z veliko, jaz pa se sprašujem, ali ne gre pri tem za poimenovanja priznanja, ki pomeni kakovost, in se torej piše z malo.

Število zadetkov: 15