Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
izpít -a m (ȋ)
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata: delati, izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit; prijaviti se k izpitu; učiti se za izpit; spraševati pri izpitu; šol. žarg. cepniti, pasti pri izpitu ne opraviti ga; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; že ima izpit iz matematike ga je že opravil; rok za izpit / diplomski, mojstrski, vozniški izpit; pisni, ustni izpit; izpit za strojevodjo; izpit pred komisijo
 
šol. delni izpit ki obsega del snovi zaključnega izpita; diferencialni ali dopolnilni izpit ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; državni izpit nekdaj zaključni izpit na nekaterih visokih šolah; popravni izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; preizkusni izpit s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku; razredni izpit iz snovi, predpisane za en razred; sprejemni izpit za sprejem na določeno šolo; strokovni izpit s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; zaključni izpit ob koncu šolanja; zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli
Pravopis
izpít1 -a m (ȋ) strokovni ~; ~ iz angleščine; popravni ~; ~ za strojevodjo; ~ pred komisijo; šol. žarg.: položiti ~ narediti; pasti na ~u ne opraviti ga
Pravopis
izpít2 -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ človek |izčrpan, oslabel|
izpítost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |izčrpanost, oslabelost|
Celotno geslo Sinonimni
izpít1 -a m
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidatapojmovnik
SINONIMI:
star. eksamen, zastar. poskušnja, zastar. preskušnja, zastar. skušnja
Celotno geslo Sinonimni
izpít2 -a -o prid.
GLEJ SINONIM: oslabel
Celotno geslo Etimološki
izpȋt -a m
Pleteršnik
izpìt, -píta, m. das Examen, die Prüfung, Jan., C., SlN.; hs.
Celotno geslo Hipolit
izpit deležnik

PRIMERJAJ: izpiti

Črnovrški
izpit gl. prifunga
Celotno geslo Kostelski
izpitˈispit isˈpiːta m
Pravo
delovódski izpít -ega -a m
Pravo
držávni izpít -ega -a m
SSKJ²
izpíti -píjem tudi spíti spíjem dov. (í)
1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen
// s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje
2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči
 
izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil
// knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec
// ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica
    izpít tudi spít -a -o:
    izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito vino; izpit od dela
Smučanje
krmárski izpít -ega -a m
Pravo
mójstrski izpít -ega -a m
Pravo
pomočníški izpít -ega -a m
Pravo
poslovódski izpít -ega -a m
Pravo
právniški držávni izpít -ega -ega -a m
Pravo
pravosódni izpít -ega -a m
Pravo
strokôvni izpít -ega -a m
Število zadetkov: 22